Kako deluje krvni pritisk - Wilfred Manzano

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/how-blood-pressure-works-wilfred-manzano

Če bi v vrsto postavil vse svoje žile, bi bile dolge 95.000 kilometrov. In vsak dan prenesejo več kot 7.500 litrov krvi k telesnim tkivom. Kakšen vpliv ima pritisk na stene žil? Wilfred Manzano vam poda dejstva o krvnem pritisku.

Lekcija Wilfred Manzano, animacija Fox Animation Domination High-Def.

Če bi vse žile v tvojem telesu
postavili v vrsto,

bi bile dolge 95.000 kilometrov,

in vsak dan nosijo
več kot 7.500 litrov krvi,

čeprav je pravzaprav to samo štiri ali pet
litrov, recikliranih znova in znova,

ki nosijo kisik in dragocena hranila,

kot je glukoza in aminokisline
k telesnim tkivom.

Vsa ta kri deluje s silo
na mišične stene krvnih žil.

Ta sila se imenuje krvni pritisk

in raste ter pada
s fazami srčnega utripa.

Najvišji je v sistoli,

ko se srce skrči,
da potisne kri skozi arterije,

To je tvoj sistolični krvni pritisk.

Ko srce miruje med utripi,

pritisk pade na najnižjo
vrednost, diastolični pritisk.

Sistolni pritisk zdravega posameznika je

od 90 do 120 milimetrov živega srebra,

in diastolični pritisk med 60 do 80.

Gledano skupaj, je normalna vrednost
malo manj kot 120 skozi 80.

Kri potuje skozi telesna prostranstva

skozi cevi cirkulatornega sistema.

V vsaki vodovodni napeljavi

lahko več stvari poveča silo,
ki deluje na stene cevi:

lastnosti tekočine,

dodatna tekočina,

ali ožje cevi.

Če se torej kri zgosti,

je potreben večji pritisk,
da jo potisne naprej, zato srce bolj dela.

Prehrana z veliko soli vodi
v podoben rezultat.

Sol spodbuja zadrževanje vode,

in dodatna tekočina poveča
volumen krvi in krvni pritisk,

in stres, kot naprimer odziv beg ali boj,

sprosti hormone, kot adrenalin
in noradrenalin

ki zoži žile,

poveča upor in dvigne pritisk.

Krvne žile lahko ta nihanja
ponavadi dobro prenašajo.

Elastična vlakna v njihovih stenah
jih naredijo odporne,

ampak, če se tvoj pritisk
redno dviga nad 140 skozi 90

čemur rečemo hipertenzija, in tam ostaja,

lahko povzroči resne probleme.

To je zato, ker povečan
pritisk na arterijske stene

lahko povzroči drobne raztrganine.

Ko ranjeno tkivo oteče,

se substance, ki se odzivajo na vnetje,

kot so bele krvničke,
zberejo okrog raztrganin.

Maščoba in holesterol, ki krožita
v krvi, se prav tako pritrdita gor

in sčasoma se naberejo in zgradijo plak,

ki strdi in zadebeli
notranjo plast arterije.

Ta bolezen se imenuje ateroskleroza,

in ima lahko nevarne posledice.

Če se ta plak raztrga, se na vrhu
oblikuje krvni strdek,

ki zamaši že tako zoženo žilo.

Če je strdek dovolj velik,

lahko popolnoma zaustavi
pretok kisika in hranil celicam.

V žilah, ki prehranjujejo srce,

to povzroči srčni infarkt,

ko celice srčne mišice, ki jim
primanjkuje kisika, začnejo odmirati.

Če strdek prepreči dotok krvi v možgane,

povzroči kap.

Nevarno zožene krvne žile lahko razširimo

s procesom imenovanim angioplastika.

Zdravniki skozi žilo vstavijo žico

do mesta zamašitve

in nato namestijo
prazen balonski kateter čez žico.

Ko se balon napihne,
s tem povzroči, da se obtok povrne.

Včasih vstavimo rigidno cevko,
imenovano stent,

v žilo, da jo drži odprto,

da lahko kri prosto teče

in s tem oskrbi celice,
ki jim primanjkuje kisika.

Ostati prožen pod pritiskom
je za arterije težka naloga.

Tekočina, ki jo črpajo,
je sestavljena iz snovi,

ki lahko postanejo lepljive
in jih zamašijo,

in tipično zdravo srce bije
približno 70-krat na minuto,

in naredi vsaj 2,5 milijarde
utripov v življenju.

To morda zveni kot
nepremostljivo velik pritisk,

a ne skrbi, tvoje arterije
so za ta pritisk dobro opremljene.