Bi postali aktivisti? Začnite pri igračah

Mlajši brat McKenne Pope je oboževal kuhanje, a ni hotel uporabljati otroške kuhinje, ker je bila to igrača, namenjena deklicam. Zato je Pope pri trinajstih ustvarila spletno peticijo za ameriškega proizvajalca igrač, Hasbro, da bi spremenili rožnato in vijolično barvno shemo te klasične igrače in v oglaševanje na televiziji vključili dečke. V tem opogumljajočem govoru Pope zagovarja nevtralne igrače in k ukrepanju spodbuja vse otroke, ki se počutijo nemočno.

Ime mi je McKenna Pope.
Stara sem 14 let.

Ko sem bila stara 13, sem prepričala

enega največjih proizvajalcev igrač

na svetu, Hasbro,

da so spremenili način oglaševanja

svojih najbolje prodajanih izdelkov.

O tem vam bom govorila.

Imam brata, Gavina.

Ko se je vse to zgodilo,
je bil star štiri leta.

Rad je kuhal.

Neprestano je hodil
po sestavine v hladilnik

in jih zamešal v seveda

neužitne jedi

ali pa je skuhal nevidne makarone s sirom.

Zares si je želel postati kuhar.

Otroška kuhinja bi bila
najboljše darilo za otroka,

ki hoče postati kuhar, a ni tako?

Vsi smo jih imeli, ko smo bili majhni.

In on si jo je res želel.

Toda potem se je začel nečesa zavedati.

V oglasih in na pakiranju
otroških kuhinj

jih je Hasbro oglaševal
posebej za deklice.

In to so počeli tako,

da so na pakiranjih in v oglasih
prikazovali le deklice,

kuhinje pa so bile prekrite
s cvetličnim vzorcem

in so bile svetlo rožnate ali vijolične,

zelo tipične barve za deklice, mar ne?

S tem so pošiljali sporočilo,

da je kuhanje za deklice; dečki ne kuhajo.

To je mojega brata zelo odvračalo.

Mislil je, da ne more postati kuhar,

ker je bilo to nekaj dekliškega.

Deklice kuhajo, ne pa dečki.

Oziroma to je sporočilo,
ki ga je Hasbro pošiljal.

Zato sem začela razmišljati,

ko bi vsaj lahko to kako spremenila,

da bi lahko pri Hasbru slišali moj glas,

da bi jih vprašala in jim povedala,

kaj počnejo narobe

in jih prosila za spremembo.

Domislila sem se spletne strani,

o kateri sem pred meseci slišala,

ki se imenuje Change.org.

Change.org je spletno mesto za peticije,

kjer jih lahko ustvariš in deliš

prek vseh možnih socialnih omrežij,

kot so Facebook in Twitter,

YouTubea, Reddita in Tumblrja,

prek vsega, kar se lahko domisliš.

Zato sem jaz ustvarila peticijo,

skupaj z YouTube videom,
ki sem ga peticiji dodala,

s katero sem v bistvu Hasbro prosila,

da spremenijo način oglaševanja

in v oglasih in na pakiranjih
prikazujejo tudi dečke.

predvsem pa, da jih proizvajajo

v bolj nevtralnih barvah.

Peticijo je podpisovalo vedno več ljudi,

ne morete si predstavljati, kako hitro.

Intervjuvali so me različni mediji,

bilo je neverjetno.

V treh, morda treh in pol tednih,

sem zbrala 46.000 podpisov.

(Aplavz)

Hvala.

Bilo je noro.

Naposled so me iz Hasbra
povabili na svoj sedež,

da bi lahko slovesno odkrili

svojo nov izdelek, otroško kuhinjo

v črni, srebrni in modri barvi.

Bil je eden najlepših trenutkov
v mojem življenju.

Bilo je kot pri
Čarliju in tovarni čokolade.

Bilo je neverjetno.

Nisem se pa zavedala,

da sem s tem postala aktivistka,

lahko sem nekaj spremenila,

in tudi če sem otrok ali celo samo zato,

je bilo moje mnenje pomembno
in tudi vaše mnenje je.

Vedite, da ne bo lahko

in tudi meni ni bilo lahko,

ker sem se soočala z mnogimi ovirami.

Ljudje na spletu, pa tudi v resničnosti,

so bili do mene
in moje družine nespoštljivi

in so govorili,
da je vse skupaj le izguba časa

in to mi je jemalo voljo.

V bistvu sem prinesla nekaj primerov,
saj kaj pa je boljše maščevanje

kot prikaz njihove neumnosti?

Torej, da vidimo.

Od nekoga z uporabniškim imenom
Liquidsore29,

zanimivo uporabniško ime:

"Gabijo se mi liberalne mame,
ki svoje sine delajo geje."

Liquidsore29, resno? Resno? Ok.

In še ta od uporabnika Whiteboy77AGS:

"Ljudje se rabijo vedno
o nečem pritoževati."

Od Jeffreya Gutierreza:

"Ah daj, utihni. Hočeš samo denar
in pozornost."

Takšni komentarji

so me odvračali od želje,
da bi v prihodnosti kaj spremenila,

ker sem si mislila, da ljudem ni mar,

da se jim vse zdi potrata časa

in da bodo nespoštljivi do mene
in moje družine.

Prizadelo me je, začela sem razmišljati,

ima sploh smisel, da bi
v prihodnosti kaj spremenila?

Potem pa sem se nečesa zavedla.

Nikoli ne bo vsem prav.

Ponovite to z mano. Ena, dve, tri:

Nikoli ne bo vsem prav.

Zato jim pustite, da jim ni prav,

vi pa naredite spremembo,

ker jaz vem, da jo lahko.

Gledam to pubilko

in vidim 400 ljudi,

ki so sem prišli zato, da bi izvedeli,
kako lahko nekaj spremenijo

jaz vem, da lahko, in vsi,
ki to gledajo doma, lahko,

ker imate toliko interesov in sposobnosti

in jih lahko delite
prek vseh socialnih omrežij,

prek Facebooka, Twitterja, YouTubea,
Reddita, prek Tumblrja,

in prek vsega česar se lahko domislite.

In lahko nekaj spremenite.

Vzemite nekaj, v kar verjamete,

in to preoblikujete v razlog za spremembo.

In tista iskrica,
o kateri že ves dan poslušate,

lahko uporabite iskrico,
ki jo imate v sebi,

in zanetite ogenj.

Hvala.

(Aplavz)