Janine di Giovanni: Kaj sem videla v vojni
-
0:01 - 0:04Vojna se začne tako.
-
0:04 - 0:07Danes živite svoje vsakdanje življenje,
-
0:07 - 0:09načrtujete obisk zabave,
-
0:09 - 0:12peljete svoje otroke v šolo,
-
0:12 - 0:14se naročate k zobozdravniku.
-
0:14 - 0:18Nato pa so izklopljeni telefoni,
-
0:18 - 0:22ne dela televizija, na ulicah so oboroženi ljudje,
-
0:22 - 0:24na cestah zapore.
-
0:24 - 0:29Življenje, ki ga poznate, navidezno izgine.
-
0:29 - 0:31Ustavi se.
-
0:31 - 0:34Ukradla bom zgodbo prijateljice
-
0:34 - 0:36iz Bosne o tem, kaj se ji je zgodilo,
-
0:36 - 0:41ker se mi zdi, da vam bo prikazalo, kakšen je ta občutek.
-
0:41 - 0:45Nekega aprilskega dne leta 1992 je bila na poti v službo
-
0:45 - 0:48v minikrilu in v visokih petah. Delala je banki.
-
0:48 - 0:52BIla je mlada mamica. Rada je hodila na zabave.
-
0:52 - 0:53Krasen človek.
-
0:53 - 0:57Naenkrat pa zagleda tank,
-
0:57 - 1:00ki se plazi po glavni cesti Sarajeva
-
1:00 - 1:04in gazi vse pred seboj.
-
1:04 - 1:08Zdi se ji, da sanja, pa ne.
-
1:08 - 1:10Kot bi storil kdorkoli izmed nas, steče
-
1:10 - 1:14in se skrije za smetnjak
-
1:14 - 1:17v svojih petah in minikrilu.
-
1:17 - 1:21Med skrivanjem se počuti trapasto,
-
1:21 - 1:24ampak pred seboj vidi ta tank z vojaki,
-
1:24 - 1:26ljudi povsod naokrog in kaos
-
1:26 - 1:31in pomisli: "Počutim se kot Alica v Čudežni deželi,
-
1:31 - 1:33ki pada v zajčjo luknjo;
-
1:33 - 1:36dol, dol, dol v kaos
-
1:36 - 1:42in moje življenje nikoli več ne bo isto."
-
1:42 - 1:45Nekaj tednov kasneje je bila moja prijateljica v množici ljudi
-
1:45 - 1:50in se je s svojim fantkom v naročju prerivala,
-
1:50 - 1:53da bi ga dala neznancu na avtobusu,
-
1:53 - 1:56ki je bil eden zadnjih, ki je zapuščal Sarajevo,
-
1:56 - 1:59da bi otroke spravili na varno.
-
1:59 - 2:03Spominja se, da se je z mamo prerivala na čelo
-
2:03 - 2:07velike množice ljudi:
"Vzemite mojega otroka! Vzemite mojega otroka!" -
2:07 - 2:13in da je svojega sina podala nekomu skozi okno.
-
2:13 - 2:16Ni ga videla več let.
-
2:16 - 2:19Mesto so oblegali tri leta in pol
-
2:19 - 2:22in med tem niso imeli vode,
-
2:22 - 2:27energije, elektrike, gretja, ali hrane
-
2:27 - 2:32sredi Evrope, sredi 20. stoletja.
-
2:32 - 2:36Imela sem čast, da sem bila eden izmed novinarjev,
-
2:36 - 2:38ki so bili priča temu obleganju.
-
2:38 - 2:41Pravim, da je bila čast in priložnost,
da sem lahko bila tam, -
2:41 - 2:44ker sem se naučila vsega,
-
2:44 - 2:48ne le o poročanju, temveč tudi o tem, kako biti človek.
-
2:48 - 2:50Naučila sem se sočutja.
-
2:50 - 2:54Spoznala sem navadne ljudi, ki so bili heroji.
-
2:54 - 2:58Naučila sem se deliti. Naučila sem se kolegialnosti.
-
2:58 - 3:01A predvsem sem se naučila ljubezni.
-
3:01 - 3:07Celo sredi groznega uničenja, smrti in kaosa
-
3:07 - 3:10sem spoznala, kako lahko običajni ljudje
pomagajo sosedom, -
3:10 - 3:12si delijo hrano, vzgajajo otroke,
-
3:12 - 3:16zvlečejo nekoga s ceste, ker streljajo nanj,
-
3:16 - 3:18čeprav tako ogrožajo svoje življenje,
-
3:18 - 3:22pomagajo poškodovancem v taksije,
-
3:22 - 3:24da bi jih lahko odpeljali v bolnišnico.
-
3:24 - 3:27Toliko sem se naučila o sebi.
-
3:27 - 3:31Martha Gellhorn, ena izmed mojih vzornikov,
je nekoč dejala: -
3:31 - 3:36"Ljubiš lahko le eno vojno. Ostale so odgovornost."
-
3:36 - 3:39Kasneje sem poročala o zelo zelo veliko vojnah,
-
3:39 - 3:42toliko, da jih ne znam niti prešteti,
-
3:42 - 3:45a nobena ni bila taka kot v Sarajevu.
-
3:45 - 3:49Lanski april sem šla na zelo čudno,
-
3:49 - 3:53čemur bi rekla prismuknjeno obletnico mature.
-
3:53 - 3:57To je bila 20. obletnica obleganja,
-
3:57 - 4:00pričetka obleganja Sarajeva,
-
4:00 - 4:04a ne maram besede "obletnica", ker se sliši kot zabava,
-
4:04 - 4:05to pa ni bila nobena zabava.
-
4:05 - 4:09To je bilo temačen shod novinarjev,
-
4:09 - 4:13ki so tam delali med vojno, humanitarnih delavcev
-
4:13 - 4:17in seveda pogumnih in hrabrih prebivalcev Sarajeva.
-
4:17 - 4:20Kar me je še najbolj presenetilo
-
4:20 - 4:21in mi strlo srce,
-
4:21 - 4:24je bil sprehod po glavni ulici Sarajeva,
-
4:24 - 4:28kjer je moja prijateljica Aida pred 20 leti videla tank.
-
4:28 - 4:34Na tej ulici je bilo več kot 12.000 rdečih stolov,
-
4:34 - 4:36ki so bili prazni,
-
4:36 - 4:38in vsak izmed njih je predstavljal
-
4:38 - 4:42nekoga, ki je umrl med obleganjem
-
4:42 - 4:46in to samo v Sarajevu, niti ne v celi Bosni.
-
4:46 - 4:49Raztezalo se je
-
4:49 - 4:51skozi večino mesta
-
4:51 - 4:55in najbolj žalostna stvar so bili majhni rdeči stolčki
-
4:55 - 4:57za otroke.
-
4:57 - 5:01Zdaj poročam iz Sirije,
-
5:01 - 5:04s čimer sem začela, ker sem verjela,
-
5:04 - 5:06da se to mora storiti.
-
5:06 - 5:09Verjamem, da se mora njihovo zgodbo povedati.
-
5:09 - 5:13Zopet vidim šablono vojne v Bosni.
-
5:13 - 5:15Ko sem prispela v Damask,
-
5:15 - 5:18sem doživela nenavaden trenutek, ker ljudje
-
5:18 - 5:21niso verjeli, da se bo vojna zares zgodila.
-
5:21 - 5:23Bilo je natanko tako kot v Bosni
-
5:23 - 5:26in v vsaki drugi državi, kjer sem videla prihod vojne.
-
5:26 - 5:28Ljudje nočejo verjeti, da prihaja,
-
5:28 - 5:32in ne odidejo, ko bi lahko odšli.
-
5:32 - 5:34Ne dvignejo denarja.
-
5:34 - 5:37Ostanejo, ker hočejo ostati doma.
-
5:37 - 5:42Potem prideta vojna in kaos.
-
5:42 - 5:45Pogosto me preganja Ruanda.
-
5:45 - 5:51Leta 1994 sem za kratek čas zapustila Sarajevo,
da bi lahko poročala o genocidu v Ruandi. -
5:51 - 5:56Med aprilom in avgustom 1994
-
5:56 - 6:01so pomorili milijon ljudi.
-
6:01 - 6:06Če me je prestrašilo 12.000 stolov
-
6:06 - 6:08že zaradi številke same,
-
6:08 - 6:11bi rada, da si za trenutek predstavljate milijon ljudi.
-
6:11 - 6:14Naj vam podam primer: spomnim se,
-
6:14 - 6:19da sem stala na ulici in gledala v daljavo,
-
6:19 - 6:25kjer sem vsaj kak kilometer videla par metrov visoke kupe
-
6:25 - 6:27trupel.
-
6:27 - 6:30To je bil le majhen delček mrtvih.
-
6:30 - 6:32Na njih so bili otroci v objemih mater,
-
6:32 - 6:36ki so jih objele v zadnjih izdihljajih.
-
6:36 - 6:39Veliko se naučimo iz vojne
-
6:39 - 6:41in Ruando sem omenila,
-
6:41 - 6:45ker je to kraj, kot je Južna Afrika,
-
6:45 - 6:49kjer se 20 let kasneje celijo rane.
-
6:49 - 6:5356 odstotkov poslancev so ženske,
-
6:53 - 6:55kar je neverjetno,
-
6:55 - 6:59in celo v državni ustavi je,
-
6:59 - 7:02da se ne sme uporabljati besed Hutu in Tutsi.
-
7:02 - 7:06Nikogar se ne sme identificirati glede na etnično pripadnost,
-
7:06 - 7:11saj je to začelo pomor.
-
7:11 - 7:14Prijateljica, ki je humanitarna delavka,
mi je povedala prekrasno zgodbo, -
7:14 - 7:15vsaj meni se zdi prelepa.
-
7:15 - 7:20Obstajala je mešana skupina otrok, ki so bil Hutu in Tutsi,
-
7:20 - 7:23in žensk, ki so jih posvajale.
-
7:23 - 7:27Postavili so jih v vrsti in vsak je šel k naslednji v vrsti.
-
7:27 - 7:30Nobenega oklevanja ni bilo, če je bil nekdo Tutsi
-
7:30 - 7:33ali Hulu, kar bi lahko pomenilo,
da je bil odgovoren za umor matere -
7:33 - 7:35ali očeta.
-
7:35 - 7:40Skupaj so jih privedli, da bi se pobotali,
-
7:40 - 7:44in to se mi zdi neverjetno.
-
7:44 - 7:47Ko me ljudje sprašujejo, kako to,
da še vedno poročam o vojni -
7:47 - 7:49in zakaj nadaljujem,
-
7:49 - 7:50je to razlog.
-
7:50 - 7:54Ko bom šla nazaj v Sirijo, to bo naslednji teden,
-
7:54 - 7:58bom videla neverjetno pogumne ljudi,
-
7:58 - 8:00od katerih se bodo nekateri borili za demokracijo,
-
8:00 - 8:04za reči, ki se nam zdijo samoumevne.
-
8:04 - 8:07Zato to počnem.
-
8:07 - 8:12Leta 2004 sem rodila fantka,
-
8:12 - 8:15ki mu pravim čudežni otrok,
-
8:15 - 8:18saj se je po toliko smrti,
-
8:18 - 8:22uničenju, kaosu in temi, ki sem jih videla v življenju,
-
8:22 - 8:26rodil ta žarek upanja.
-
8:26 - 8:30Poimenovala sem ga Luca, kar pomeni "prinašalec luči",
-
8:30 - 8:35ker mi v življenje prinaša luč.
-
8:35 - 8:39Govorim o njem, ker me je, ko je bil star 4 mesece,
-
8:39 - 8:43moj urednik za zunanje zadeve prisilil, da sem šla v Bagdad,
-
8:43 - 8:47od koder sem poročala vseskozi Sadamov režim,
-
8:47 - 8:49med padcem Bagdada in po njem.
-
8:49 - 8:53Spomnim se, da sem se vkrcala na letalo v solzah.
-
8:53 - 8:55Jokala sem, ker sem bila ločena sina.
-
8:55 - 8:58Ko sem bila tam,
-
8:58 - 9:00me je slaven iraški politik, ki je bil moj prijatelj,
-
9:00 - 9:03vprašal: "Kaj delaš tu?
-
9:03 - 9:05Zakaj nisi doma pri Luci?"
-
9:05 - 9:09Rekla sem: "Moram videti." Bilo je leto 2004,
-
9:09 - 9:13ko se je v Iraku začelo zelo krvavo obdobje:
-
9:13 - 9:16"Moram videti, kaj se dogaja tu.
-
9:16 - 9:17O tem moram poročati."
-
9:17 - 9:21Rekel je: "Pojdi domov,
-
9:21 - 9:24ker, če boš zamudila njegov prvi zob,
-
9:24 - 9:27njegov prvi korak, si ne boš nikoli odpustila.
-
9:27 - 9:31A vedno bo nekje še kaka vojne."
-
9:31 - 9:35Na žalost bodo vedno vojne.
-
9:35 - 9:39Sama sebe slepim, ko razmišljam o tem,
kaj lahko kot novinarka, -
9:39 - 9:41kot poročevalka, kot pisateljica
-
9:41 - 9:46storim, da jih zaustavim. Ne morem.
-
9:46 - 9:48Nisem Kofi Annan. On ne more ustaviti vojne.
-
9:48 - 9:51Poskušal se je pogajati s Sirijo, a mu ni uspelo.
-
9:51 - 9:55Nisem odgovorna oseba OZN za reševanje konfliktov.
-
9:55 - 9:57Nisem niti humanitarna zdravnica
-
9:57 - 10:00in ne morem vam povedati,
kolikokrat sem se počutila nebogljeno, -
10:00 - 10:03ker se pred menoj umirali ljudje, ki jih nisem mogla rešiti.
-
10:03 - 10:07Sem samo priča.
-
10:07 - 10:12Moja naloga je, da ljudem brez glasu dam glas.
-
10:12 - 10:16Moj kolega je to opisal kot "posvetiti z lučjo
-
10:16 - 10:18v najbolj temne kotičke sveta."
-
10:18 - 10:21To poskušam storiti.
-
10:21 - 10:24Nisem vedno uspešna
-
10:24 - 10:27in včasih me to zelo razjezi,
-
10:27 - 10:29ker se počutim, kot da gre moje pisanje v nič,
-
10:29 - 10:31da nikomur ni mar.
-
10:31 - 10:33Koga briga Sirija? Koga briga Bosna?
-
10:33 - 10:35Koga briga Kongo,
-
10:35 - 10:38Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone,
-
10:38 - 10:40vsi te kraji,
-
10:40 - 10:44ki se jih bom jaz spominjala do konca življenja?
-
10:44 - 10:47Moje poslanstvo je biti priča
-
10:47 - 10:50in to je jedro, to je srce zadeve,
-
10:50 - 10:53razlog, zakaj to novinarji počnemo.
-
10:53 - 10:56Lahko le verjamemo,
-
10:56 - 10:59ne v politike ali v tiste, ki sprejemajo odločitve,
-
10:59 - 11:01saj, čeprav bi rada verjela,
-
11:01 - 11:04da berejo moje besede in glede tega kaj storijo,
-
11:04 - 11:07se ne zavajam.
-
11:07 - 11:11Upam pa, da, če si boste do jutri zapomnili karkoli,
-
11:11 - 11:15od mojih zgodb,
-
11:15 - 11:17si boste zapomnili zgodbo o Sarajevu
-
11:17 - 11:21ali o Ruandi,
-
11:21 - 11:23to pomeni, da sem opravila svoje delo.
-
11:23 - 11:25Najlepša hvala.
-
11:25 - 11:33(aplavz)
- Title:
- Janine di Giovanni: Kaj sem videla v vojni
- Speaker:
- Janine di Giovanni
- Description:
-
Novinarka Janine di Giovanni je bila v najhujših krajih na svetu, od koder je prinesla zgodbe o Bosni, Sierri Leone in pred kratkim Siriji. Pove zgodbe o človeških trenutkih v času velikih konfliktov in raziskuje šokanten preskok, ko znana ulica postane zbombardirano bojišče.
- Video Language:
- English
- Team:
- closed TED
- Project:
- TEDTalks
- Duration:
- 11:53
Dimitra Papageorgiou approved Slovenian subtitles for What I saw in the war | ||
Rok Krulec accepted Slovenian subtitles for What I saw in the war | ||
Rok Krulec commented on Slovenian subtitles for What I saw in the war | ||
Rok Krulec edited Slovenian subtitles for What I saw in the war | ||
Rok Krulec edited Slovenian subtitles for What I saw in the war | ||
Retired user edited Slovenian subtitles for What I saw in the war | ||
Retired user added a translation |