Vsak otrok potrebuje vzornika

Rita Pierson, že 40 let učiteljica, je nekoč slišala sodelavko reči: "Nisem plačana za to, da bom imela rada otroke." Njen odgovor: "Otroci se ne učijo od ljudi, ki jih ne marajo." Poziv učiteljem, naj verjamejo v svoje učence ter se povežejo z njimi na pristnem, človeškem, osebnem nivoju.

Celo svoje življenje sem preživela

v šolskem poslopju,
na poti v šolsko poslopje

ali da sem govorila o tem,
kaj se je zgodilo v šolskem poslopju.

(Smeh)

Oba starša sta bila učitelja,

materini starši so bili učitelji

in zadnjih 40 let sem tudi
sama opravljala to delo.

In tako verjetno ni potrebno
posebej poudarjati,

da sem v teh letih imela priložnost
opazovati reformo izobraževanja

iz več zornih kotov.

Nekatere izmed reform so bile dobre,

druge ne tako dobre.

Vemo, zakaj otroci obesijo šolo na klin.

Vemo, zakaj se otroci ne učijo.

Ali je posredi revščina,
slabo obiskovanje pouka

ali pa negativen vpliv vrstnikov.

Vemo zakaj.

Vendar ena od stvari,
o kateri nikoli ne razpravljamo,

oz. razpravljamo redko,

sta vrednost in pomembnost
človeške povezanosti.

Medsebojni odnosi.

James Comer pravi, da ni učenja

brez dobrih medosebnih odnosov.

George Washington Carver pravi:

"Vse učenje je razumevanje
medsebojnih odnosov."

Na vsakega v tej dvorani je
vplival učitelj ali odrasla oseba.

Leta sem opazovala ljudi pri poučevanju.

Videla sem nekaj najboljših,
a tudi nekaj najslabših.

Kolegica mi je nekoč rekla:

"Ne plačajo me, da imam rada otroke.

Plačajo me, da jim predavam snov.
Otroci se to morajo naučiti.

Jaz moram predavati.
Oni se morajo naučiti.

Konec in pika."

No, rekla sem ji:

"Veš, otroci se ne učijo od ljudi,
ki jim niso všeč."

(Smeh)

(Aplavz)

Rekla je: "To je samo kup neumnosti."

Nato sem ji rekla:

"Draga moja, tvoje leto
bo dolgo in naporno."

In res je bilo tako.

Nekateri ljudje mislijo,
da imaš dar za ustvarjanje odnosov,

ali pa ga enostavno nimaš.

Menim, da je Stephen Covey dobro povedal,

ko je rekel: "Potrebujete
le nekaj preprostih stvari,

kot na primer prizadevanje,
da bi razumeli,

namesto pričakovanja, da boste razumljeni.

Preproste stvari, kot je opravičilo."

Ste kdaj pomislili na to?

Povejte učencem, da vam je žal
in povsem bodo šokirani.

(Smeh)

Spominjam se svojega
predavanja o razmerjih.

Veste, nisem preveč dobra v matematiki,
ampak sem se trudila.

(Smeh)

Kasneje sem preverila,
kaj piše v priročniku za učitelje.

Ugotovila sem,
da sem vse učila narobe.

(Smeh)

Naslednji dan sem prišla
v razred in rekla:

"Poslušajte, moram se vam opravičiti.

Vse, kar sem včeraj razlagala,
je bilo narobe. Res mi je žal."

Odvrnili so: "Je že v redu, ga. Pierson.

Tako ste bili navdušeni,
da smo vas kar pustili govoriti."

Učila sem razrede, ki so bili tako slabi,

s tako šibkim znanjem, da sem se zjokala.

Spraševala sem se, kako bom
te učence v devetih mesecih

pripeljala od tam, kjer so,
do tam, kjer bi morali biti.

Bilo je težko. Bilo je strašno težko.

Kako naj obenem dvignem
otrokovo samospoštovanje in šolski uspeh?

Eno leto sem prišla na sijajno idejo.

Vsem svojim učencem sem rekla:

"Vi ste bili izbrani,
da ste v mojem razredu,

zato ker sem jaz najboljša učiteljica
in vi ste najboljši učenci.

Skupaj so nas dali zato,
da pokažemo ostalim, kako se to dela."

Eden izmed učencev je rekel: "Zares?"

(Smeh)

Rekla sem mu: "Zares.
Ostalim razredom moramo pokazati,

kako se to dela, tako da, ko bomo
hodili po hodniku, nas bodo opazili.

Zato ne zganjajte hrupa, le šopirite se."

(Smeh)

Povedala sem jim naslednjo afirmacijo:

"Jaz sem Nekdo.
Nekdo sem bil, ko sem prišel sem.

Postal bom še boljši Nekdo,
ko bom odšel od tod.

Jaz sem mogočen in močen.

Zaslužim si šolanje, ki ga tukaj dobim.

Opraviti moram veliko stvari,
narediti vtis na ljudi

in obiskati številne kraje."

In rekli so: "To!"

(Smeh)

Ko dovolj dolgo to ponavljaš,
postane del tebe.

(Aplavz)

Dala sem jim test z 20 vprašanji.

Učenec je napačno odgovoril
na 18 vprašanj.

Na test sem mu napisala +2
in narisala velikega smeška.

(Smeh)

Vprašal me je: "Ga. Pierson, je to cvek?"

"Ja", sem odvrnila.

(Smeh)

"Zakaj ste mi potem narisali
smeška," je vprašal.

"Zato, ker si na pravi poti."

Na dve si pravilno odgovoril.
Ni bilo vse narobe.

(Smeh)

Dodala sem: "Ko bomo to ponovili,
se boš bolje odrezal, mar ne?"

Rekel je: "Ja gospa, zmorem bolje!"

Veste, -18 posrka vse življenje iz tebe,

+2 pa reče: "Saj nisem čisto zanič."

Leta sem opazovala mamo, kako
je med šolskimi počitnicami preučevala,

popoldne obiskovala učence na domu,

kupovala glavnike, krtače,
arašidovo maslo in krekerje,

ki jih je imela v predalu
za učence, ki so bili lačni.

Brisače in milo za učence,
ki niso ravno dišali.

Veste, težko je učiti otroke,
ki zaudarjajo.

(Smeh)

Otroci znajo biti kruti.

Vse te stvari je hranila
v predalu svoje mize.

Leta kasneje, ko se je upokojila,

sem opazovala nekaj teh istih otrok,
ki so pristopili in ji rekli:

"Veste, ga. Walker,
vi ste mi spremenili življenje.

Zahvaljujoč vam, mi je uspelo.

Dali ste mi občutek, da sem Nekdo,

takrat ko sem, v dnu duše,
vedel, da nisem.

In želel sem le, da vidite,
kaj sem postal."

Ko je mama pred dvema letoma
umrla, pri 92-ih,

je bilo na pogrebu toliko bivših učencev,
da so mi solze privrele v oči.

Ne zato, ker je ni bilo več,
temveč zaradi odnosov, ki jih je zapustila

in ne bodo nikoli izginili.

Ali lahko ustvarimo
več medosebnih odnosov?

Vsekakor.

Boste imeli radi vse svoje učence?

Seveda ne.

In vsi vemo, da najzahtevnejši
otroci niso nikoli odsotni.

(Smeh)

Nikoli.

Vseh ne boste imeli radi
in zahtevni učenci so tu z razlogom.

To je povezanost. To je medsebojni odnos.

In kljub temu, da vseh
ne boste imeli radi, je ključno,

da oni tega nikoli,
res nikoli, ne občutijo.

Zato učitelji postanemo
izjemni igralci in izjemne igralke,

in pridemo v službo tudi,
ko se nam ne ljubi

in poslušamo politike
in smernice, ki nimajo smisla.

In kljub vsemu poučujemo.

Poučujemo, ne glede na vse,
zato ker je to naše poslanstvo.

Poučevanje in učenje bi nas moralo
navdajati z radostjo.

Kako mogočen bi bil naš svet,
če bi imeli otroke,

ki se ne bi bali tvegati,

ki se ne bi bali razmišljati
in ki bi imeli vzornika.

Vsak otrok si zasluži vzornika.

Odraslega, ki nikoli
ne bo obupal nad njimi,

nekoga, ki razume moč povezanosti
in vztraja pri tem, da postanejo

najboljše, kar so lahko.

Je ta služba zahtevna? Pa še kako.

Oh Bog, še kako je zahtevna.

Vendar pa to ni nemogoče.

Mi to zmoremo. Mi smo učitelji.

Rojeni smo bili za ustvarjanje sprememb.

Najlepša hvala.

(Aplavz)