Sveta ekonomija - Charles Eisenstein - kratki film

Režija: Ian MacKenzie http://ianmack.com
Produkcija: Velcrow Ripper, Gregg Hill, Ian MacKenzie

PREBERITE KNJIGO http://sacred-economics.com

Sveta ekonomija oriše zgodovino denarja od starodavnih darilnih ekonomij do modernega kapitalizma in ob tem razkriva kako je denarni sistem prispeval k odtujenosti, tekmovalnosti, pomanjkanju, uničeni skupnosti, in privedel do težnje po neskončni rasti.

Danes so ti trendi dosegli svoj ekstrem - ampak v trenutku njihovega propada lahko najdemo veliko priložnost za prehod v bolj povezan, ekološki in trajnostni način življenja.

Ta kratki film vsebuje nekaj odlomkov iz novo nastajajočega dokumentarnega filma Occupy Love http://occupylove.org

ZAHVALA

Režija in montaža: Ian MacKenzie
Producenti: Ian MacKenzie, Velcrow Ripper, Gregg Hill
Kinematografija: Velcrow Ripper, Ian MacKenzie
Animacija: Adam Giangregorio, Brian Duffy
Glasba: Chris Zabriskie
Dodatni posnetki: Steven Simonetti, Pond 5, Youtube
Fotografije: Kris Krug, NASA
Posebna zahvala: Charles Eisenstein, Stella Osorojos, Hart Traveller, Clara Roberts-Oss, Line 21 Media

Vsakič, ko bi radi nekaj razumeli...

Zakaj se to ali ono dogaja?

Zakaj je prišlo
do krize biodiverzitete?

Zakaj vrtamo, da bi prišli
do še več nafte,

ko pa z njo onesnažujemo

atmosfero in okolje?

Zakaj?

In ko se tako sprašuješ “Zakaj?”,
na koncu vedno prideš do denarja.

Veliko govorim o zgodbi o jazu,
ki jo ima vsaka kultura

Ta zgodba odgovarja
na vprašanji “Kdo si?”

in “Kaj pomeni biti človek?”.

Govori ti, da si ločeno bitje

med drugimi ločenimi bitji,

v vesolju, ki je prav tako
ločeno od tebe.

Ti nisi jaz, ta rastlina ni jaz,

to je nekaj ločenega.

In ta zgodba o jazu
v resnici ustvarja naš svet.

Če si ločen posameznik,

tam zunaj pa so še
drugi ločeni posamezniki

in druge vrste, potem je vesolje

v svojem bistvu brezbrižno
ali celo sovražno do tebe

in v tem primeru nedvomno
hočeš imeti nadzor.

Želiš imeti moč nad ostalimi bitji

in nad nepredvidljivimi,
naključnimi silami narave,

ki te lahko v vsakem
trenutku uničijo.

Ta zgodba postaja zastarela

in vedno manj resnična.

Z njo se ne moremo več poistovetiti;

povzročila je krize, ki so z metodo

nadzora nerešljive.

To odpira prazen prostor
in nas vabi,

da stopimo v novo zgodbo jaza
in v novo zgodbo človeštva.

SVETA EKONOMIJA

Denar je dogovor.

Sam po sebi nima vrednosti.

Vrednost ima le takrat, ko se
ljudje dogovorijo, da ima vrednost.

Ekonomisti vam lahko povedo,
kakšna je funkcija

denarja.
Da omogoča menjavo.

Da ga lahko uporabite za
štetje stvari in sledenje stvarem.

Na magični kos papirja,

ki se mu reče ček,
napišete nekaj številk

in na ta način povzročite,
da pred vaša vrata

dostavijo najrazličnejše dobrine.

Lahko pa povzročite tudi
stisko tisočih ljudi,

če ste eden od posvečencev
na samem vrhu magije denarja.

Očitno je, da je pomanjkanje vgrajeno

v denarni sistem.

Denar je namreč ustvarjen
kot dolg,

ki nosi obresti.

Kadarkoli banka posodi denar

ali centralna banka ustvari denar,

ta vsota denarja pride skupaj
s pripadajočim delom dolga,

ta dolg pa je zaradi obresti

vedno večji od posojene
vsote denarja.

To ljudi peha v to, da tekmujejo
drug z drugim za denar,

ki ga nikoli ni dovolj.

Rast je naslednja vgrajena lastnost našega denarnega sistema.

Če ste banka, boste denar
posodili osebi,

ki bo ustvarila nove
dobrine in storitve,

saj bo le tako profitirala
in vam denar lahko vrnila.

Denarja ne boste posodili

nekomu, ki ne ustvarja
dobrin ali storitev.

To pomeni, da gre denar k tistim,
ki bodo ustvarili še več denarja.

V svojem bistvu ekonomska rast pomeni,

da moraš najti nekaj,

kar je bilo nekoč del narave, in to
pretvoriti v dobrino, ali pa moraš

najti nekaj, kar je včasih
predstavljalo

obdarovanje in to
pretvoriti v storitev.

Moraš najti nekaj, kar so ljudje
nekoč dobili zastonj

ali pa so sami izdelali,

jim to odvzeti ter jim nato
nekako prodati nazaj.

S pretvarjanjem stvari v dobrine

se od narave
oddaljujemo podobno,

kot se oddaljujemo od skupnosti.

Na naravo gledamo,
kot da je le en kup stvari.

In to nas dela zelo osamljene

in ne zadovoljuje številnih
osnovnih človeških potreb.

Če imate denar,

boste to lakoto morda poskušali
zadovoljiti s potrošništvom,

s kupovanjem stvari, ali pa
s kopičenjem denarja.

Seveda se bližamo koncu rasti.

Naš planet ni zmožen
vzdržati veliko več rasti.

Zato kriza, ki smo ji priča danes,
ne bo izginila.

DARILO
Ena izmed stvari,
o katerih govorim,

je občutek nepravilnosti,
ki sem ga čutil kot otrok.

Mislim, da večina otrok
na nek način čuti,

da stvari niso takšne,
kot bi morale biti.

Na primer, da ni prav,
da sovražijo ponedeljke

in da so srečni,
ko jim ni treba iti v šolo.

Šola bi morala biti nekaj,
kar imaš rad.

Življenje bi moralo biti nekaj,
kar imaš rad.

Nismo zaslužili nobene izmed
stvari, ki nas ohranjajo

žive oziroma nam
omogočajo dobro življenje.

Nismo zaslužili zraka.
Nismo zaslužili našega rojstva.

Nismo zaslužili našega spočetja.

Nismo zaslužili sposobnosti diha.

Nismo zaslužili planeta,
ki nam zagotavlja hrano.

Nismo zaslužili sonca.

Tako da mislim, da imamo ljudje
hvaležnost do neke mere prirojeno.

Globoko v sebi vemo, da ničesar
od omenjenega nismo zaslužili.

Zavedamo se, da je življenje darilo.

In če veš, da si prejel darilo,

potem je naravni odziv na to hvaležnost

oz. želja, da povrneš nazaj.

V darilni ekonomiji ljudje -
v nasprotju z denarno ekonomijo

- niso v konkurenci
z vsemi ostalimi.

V darilni skupnosti velja, da če
imate nečesa več kot rabite,

boste to podarili nekomu,
ki to potrebuje.

Tako pridobite spoštovanje

in celo varnost.

Namreč, če ti je
veliko ljudi hvaležnih,

potem bo tudi zate poskrbljeno.

Prav tako drži, da če ni darov,
posledično tudi ni skupnosti.

In dejansko lahko vidimo,
da je s tem, ko je družba postala

vse bolj monetizirana,
tudi skupnost izginila.

Ljudje hrepenijo po njej,
a skupnost ne more obstajati

le kot nekakšen dodatek
monetiziranemu življenju.

Ljudje morajo dejansko
potrebovati en drugega.

Ljudje si želijo udejaniti
svoje darove,

in če ne bi bili vezani na denar,
bi to tudi naredili.

Denar je vse prepogosto ovira.
Ljudje mislijo - oh,

to ali ono bi zares rad počel,
ampak ali si to lahko privoščim?

Ali je praktično? Denar jih ustavi.
Katero lepo stvar bi rad naredil?

Za kaj sem poklican? Morda bi uredil velike vrtove za oskrbo

brezdomcev in jih ponovno
povezal z naravo?

Morda bi zastrupljeno območje
očistil nevarnih odpadkov?

Kaj pa bi vi naredili?

Katero lepo stvar bi
radi naredili?

In zakaj teh stvari ni
praktično narediti?

Zakaj ni denarja v teh stvareh?

PREMIK
Ekonomija, ki uteleša načela darovanja,

je, zelo preprosto,
osnovana na resnici.

Naloga, ki je pred nami,
je denar uskladiti

z resničnim izražanjem
naših darov.

To pa zahteva čisto
drugačne mehanizme

tako za ustvarjanje
kot za kroženje denarja.

Sem spadajo
npr. negativne obresti,

ki delujejo ravno
obratno od obresti.

Sem spada internalizacija
stroškov, kar pomeni, da

ne moreš več onesnaževati
in računati na to,

da bo nekdo drug (ali naslednje
generacije) plačal stroške.

Sem spadajo socialne dividende

oz. delitev premoženja,
ki predstavlja javno dobro

- zemlja, voda, kulturna dediščina.

Sem spada re-lokalizacija
mnogih ekonomskih funkcij.

In sem spadajo tudi različne
vrste medvrstniškega

(t.i. peer-to-peer) financiranja
in medvrstniška revolucija.

Kaj bo potrebno za premik od
obstoječega denarnega sistema?

Očitno je, da obstoječi denarni
sistem vedno slabše funkcionira.

Za gospodarsko rast plačujemo
vedno večji davek.

Niti z največjim trudom ne moremo
doseči, da bi ekonomija

rasla tako hitro, kot bi morala,
da bi sistem deloval,

kar ustvarja vedno več trpljenja.

Ljudje ne zmorejo več.

Niti ljudje pri vrhu, niti zmagovalci

v tej umetno povzročeni tekmi

niso srečni.

Tudi zanje ta sistem ne deluje.

Menim, da bomo priča
zaporedju kriznih situacij,

ki bodo postajale vedno hujše,

in vsakič bomo postavljeni

pred kolektivno izbiro:

ali se bomo tej igri odrekli
in se pridružili ljudem?

Ali pa se je bomo
še močneje oklepali?

V resnici je odločitev,

kdaj se bomo prebudili, naša.

ODRASLOST
Je to, kar se dogaja, velika napaka?

To je dobro vprašanje
in vsekakor se včasih zdi, da je.

Ko pogledaš okoli na vsa
grozodejstva,

ki so se zgodila in se še vedno

dogajajo na Zemlji.

Nekateri ljudje si mislijo:
Enostavno nočem imeti nič s tem,

civilizacija je bila velika napaka.

A jaz našega popotovanja
proti ločenosti

ne vidim kot napako,
ampak kot del večjega procesa.

Po mojem mnenju se je začelo
z okoljskim gibanjem v 60. letih

prejšnjega stoletja, ki je bilo
prvo prebujenje kolektivne zavesti.

Nato so astronavti odšli gor

in izkusili vrhunec ločenosti.

Fotografije, ki so nam jih pošiljali,

nas še danes navdajo z ljubeznijo.

Zaljubljamo se v planet Zemljo.

To je del našega prehoda
v odraslost.

Drugi del je iniciacija
v polnoletnost,

ko se stari svet poruši

in se rodi nov svet.

Otrok se igra.

Igra se in razvija svoje darove,

a jih še ne uporabi
za svoj pravi namen. In to smo

kot človeštvo
počeli doslej.

Poigravali smo se z darovi

tehnologije in kulture

in jih razvijali.

Sedaj prehajamo v
odraslost in čas je,

da naše darove uporabimo za
pravi namen. Na začetku se bo to

po mojem mnenju odražalo
tako, da bomo preprosto poskušali

pozdraviti vso škodo,
ki je bila narejena.

In potrebno bo
ogromno zdravljenja,

pravzaprav je ozdravitev
skorajda nemogoča.

Lahko bi rekli, da je naša naloga,

da na Zemlji ustvarimo čudež.

A to je nemogoče le v kontekstu

starega razumevanja
stvarnosti, medtem

ko je v kontekstu
novega razumevanja mogoče.

In v resnici je nujno potrebno.

V resnici se za karkoli manj od
tega sploh ni vredno truditi.