Kako narediti stres za zaveznika

Stres. Povzroča razbijanje srca, pospešuje dihanje in potenje dlani. Toda medtem ko stres obravnavamo za sovražnika javnega zdravja, številne raziskave kažejo, da je stres zdravju škodljiv le, če smo v to prepričani.

Psihologinja, Kelly McGonigal, nas poziva, da na stres pričnemo gledati bolj pozitivno, obenem nam predstavi doslej spregledani mehanizem za zmanjševanje stresa: povezovanje z drugimi.

Nekaj vam bom priznala,

toda najprej si želim

da nekaj malega vi priznate meni.

Lepo prosim, če v odgovor
kar dvignete roko tisti,

ki ste v preteklem letu doživeli
pretežno malo stresa.

Je kdo?

Kaj pa zmerno količino stresa?

Kdo pa je doživel veliko stresa?

Ja, tudi jaz sem ga.

Toda to ni moje priznanje.

Moje priznanje je naslednje:
sem zdravstvena psihoginja

in moja naloga je,
da ljudem pomagam do sreče in zdravja.

Vendar se bojim, da to, kar sem poučevala

zadnjih deset let,
povzroča več škode kot koristi,

in ima veliko opraviti s stresom.

Že leta ljudem govorim,
da je stres tisti, ki te naredi bolnega.

Da povečuje tveganje za vse,
od običajnega prehlada

do bolezni srca in ožilja.

S tem s tem stres naredila za sovražnika.

Toda moje prepričanje o stresu
se je vendarle spremenilo,

zato danes želim spremeniti
tudi vaše prepričanje.

Začeli bi z raziskavo,
zaradi katere sem premislila

o svojem celotnem pristopu k stresu.

Študija je spremljala
30.000 odraslih v ZDA

osem let tako, da jih je najprej vprašala,

"Koliko stresa ste doživeli
v preteklem letu?"

Vprašanje je bilo še, "Ali verjamete,

da je stres škodljiv za vaše zdravje?"

Raziskava je nato uporabila
javne podatke o umrljivosti

da bi ugotovila, kdo je umrl.

(smeh)

Dobro, za začetek nekaj slabih novic.

Osebe, ki so v preteklem letu
doživele veliko stresa

so imele 43% večje tveganje za umrljivost.

Toda to je veljalo le za tiste,

ki so bili prepričani,
da je stres zdravju škodljiv.

(smeh)

Osebe, ki so doživele veliko stresa,

pa ga niso jemale kot zdravju škodljivega,

niso imele povečane umrljivosti.

Dejansko so imeli
najnižje tveganje umrljivosti

od vseh v študiji, vključujoč tudi tiste,

ki so doživeli pretežno malo stresa.

Raziskovalci so tako ocenili,
da je v osmih letih

spremljanja umrljivosti

182.000 Američanov
umrlo prezgodnje smrti

ne zaradi stresa,
temveč zaradi prepričanja,

da je stres nekaj slabega. (smeh)

To je prek 20.000 umrlih na leto.

Če je ta ocena točna,

to pomeni,
da je bilo slabo mnenje o stresu

petnajsti največji
povzročitelj smrtnih primerov

v ZDA na leto,

in ki pobije več ljudi od kožnega raka,

virusa HIV/AIDS in umora.

(smeh)

Zdaj vidite,
zakaj sem se ob tej študiji zgrozila.

Pa toliko časa sem vložila v to,
da sem ljudem govorila

kako je stres zdravju škodljiv.

Tako sem se pričela spraševati:

Ali te lahko sprememba
v mišljenju o stresu

naredi bolj zdravega? Znanost pravi DA.

Ko ti uspe spremeniti stališče o stresu,

lahko spremeniš
tudi telesne odzive na stres.

Če želim razložiti kako to deluje,

je potrebno, da se za trenutek
prelevite v udeležence

te raziskave, ki vas hoče vznemiriti.

Imenuje se test socialnega stresa.

Pridete v laboratorij,

kjer se od vas pričakuje,
da v petih minutah

zaigrate nastop o vaših osebnih slabostih

ocenjevalni žiriji, ki sedi pred vami,

in da bi bili res pod pritiskom,

so proti vašemu obrazu
usmerili luč in kamero,

nekako tako kot zdaj.

Ocenjevalci so zdaj poučeni

da vam podajo
zavračujoč neverbalni odziv, takole.

(smeh)

In zdaj ko ste že povsem čustveno na tleh

pride drugi del: matematični test.

Vi pa ne veste,

da vas raziskovalec
namerno pri tem še nadleguje.

Zdaj pa bomo to poskusili narediti
vsi skupaj.

Saj bo zabavno.

Zame.

Ok. Torej želim, da vsi
pričnete šteti nazaj

od 996 po minus sedem.

To počnite naglas

in hitro kot zmorete, začenši pri 996.

Zdaj!

(štetje)

Hitreje, hitreje prosim.

To je prepočasi.

Dovolj. Dovolj, dovolj, dovolj.

Tisti moški je naredil napako.

In zdaj bo treba spet od začetka.

Niste ravno dobri v tem, kaj?

OK. Torej veste o čem govorim.

Če bi res sodelovali v tej raziskavi,

bi najbrž bili malce pod stresom.

Vaše srce bi najbrž močno bilo,

dihali bi hitreje, se potili.

Običajno te telesne spremembe razumemo

kot tesnobo

oz. znak, da se težko soočamo s stresom.

Toda kaj pa, če bi te znake razumeli

kot znake, da je vaše telo vznemirjeno

zato, da vas pripravi na ta izziv?

To je točno tisto,
kar je bilo rečeno udeležencem

raziskave na Harvardski univerzi.

Preden so pričeli
s testom socialnega stresa,

so bili poučeni, da je stres nekaj,
kar nam v resnici pomaga.

Da nas hitro bitje srca
pripravlja na delovanje.

Če dihate hitreje, to še ni problem.

Vaši možgani bodo prejeli več kisika.

Tako so udeleženci,
ki so svoje odzive na stres jemali

kot pomoč za lastno udejstvovanje,

bili dejansko manj vznemirjeni,

manj tesnobni, bolj samozavestni.

Toda najbolj navdušujoče spoznanje zame

je bilo, kako se je
njihov odziv na stres spremenil.

V tipični stresni situaciji

se bo pospešil vaš srčni utrip,

vaše žile se bodo takole krčile.

To je eden od razlogov,
da je kronični stres

včasih povezan s težavami srca in ožilja.

Ni zdravo biti pod stresom ves čas.

Vendar, ko so
udeleženci raziskave opazovali

svoj odziv na stres kot nekaj koristnega,

so njihove žile ostale
lepo sproščene. Takole.

Srce je resda še vedno razbijalo,

toda to je bila vendarle
veliko bolj zdrava srčno-žilna slika.

V resnici je izgledalo tako

kot v trenutkih radosti in poguma.

Če opazujemo
stres skozi celotno življenje,

lahko ena takšna biološka sprememba

pomeni razliko

med s stresom povzročenim
zastojem srca v petdesetih

in vašim zdravim življenjem
v devetdesetih.

In nova znanost o stresu
razkriva natanko to:

da je pravzaprav naše stališče
do stresa pomembno.

Tako se je moral spremeniti
tudi moj strokovni cilj.

Nič več si ne želim,
da bi se rešili vašega stresa.

Odslej vas hočem na stres
le bolje pripraviti.

Pravkar smo tudi sami naredili mali ukrep.

Če ste dvignili roko in rekli

da ste v preteklem letu
doživeli veliko stresa,

potem smo vam lahko rešili življenje,

kajti ko vam bo naslednjič

srce močno razbijalo

se boste morda spomnili mojega govora,

in boste pomislili,

v bistvu mi telo
le pomaga pri soočanju z izzivom.

Ko na stres gledate na tak način,

vam telo verjame,

tako bo tudi vaš odziv
na stres postal bolj zdrav.

Rekla sem, da se vam moram za več kot
desetletje dolgega zastraševanja s stresom

z nečim odkupiti,

zato bomo izvedli še zadnji ukrep.

Rada bi vam povedala o enem najbolj

podcenjevanem vidiku odziva na stres,

ki se glasi:

Stres te naredi družabnega.

Da bi razumeli ta vidik stresa,

je potrebno spregovoriti
o hormonu oksitocinu,

in vem, da je oksitocin že na splošno

priljubljen med hormoni.

Ima že celo ljubkovalno ime,
tj. hormon objemanja,

saj se sprošča ravno, ko smo v objemu.

Toda to je majhen delček tega,
v kar je oksitocin vpleten.

Oksitocin je živčni hormon.

Možganom pomaga uglasiti
naše zmožnosti za odnose.

Izpopolni vas tako, da počnete stvari,

ki utrdijo vaše intimne odnose.

Oksitocin ustvarja potrebo
po telesni bližini

s prijatelji, družino.

Poveča vaše sočutje.

Še več, naredi vas bolj pripravljene,
da pomagate

in podpirate ljudi, ki vam pomenijo.

Nekateri celo menijo,

da bi morali oksitocin njuhati,

da bi postali še bolj sočutni in skrbni.

Toda obstaja nekaj,
česar ljudje ne razumejo

o oksitocinu.

Da gre za stresni hormon.

In vaša nadledvična žleza ga brizga ven

kot del stresnega odziva.

Je prav tako del stresnega odziva

kot adrenalin, ki vam omogoča bitje srca.

In ko je oksitocin sproščen
v stresnem odzivu,

vas spodbuja, da si poiščete podporo.

Vaš biološki odziv na stres

vas pozove, da nekomu zaupate vaše počutje

in ne da ga zadržujete v sebi.

Stresni odziv je tam tudi zato, da opazite

ko je nekdo drug v vaši bližini v stiski

da lahko drug drugemu pomagate.

Ko je v življenju težko,
stresni odziv od vas zahteva

da ste obkroženi z ljudmi,
ki vas imajo radi.

Torej kako vam lahko ta vidik stresa

pomaga do boljšega zdravja?

Namreč, oksitocin
nima učinka le v možganih.

Tudi na telo ima učinek,

saj je ena od njegovih
glavnih vlog v telesu

da ščiti sistem srca in ožilja

pred učinki stresa.

To je naravni protivnetni mehanizem.

In kljub stresu našemu ožilju pomaga,
da ostane sproščeno.

Moj najljubši učinek na telo
je seveda učinek na srce.

Vaše srce prek receptorjev
sprejema ta hormon,

in oksitocin pomaga,
da se srčne celice regenerirajo

ter pozdravijo
od škodljivih posledic stresa.

Ta stresni hormon
opolnomoči vaše srce,

in kar je še najboljše,
vse telesne prednosti

oksitocina se povečujejo
s pomočjo odnosov z drugimi

in socialne podpore,

tako da ko se pod stresom
obračate k drugim,

bodisi iščoč pomoč
ali pa isto nudite drugemu,

sproščate več tega hormona,

vaš odziv na stres postane zdrav,

in dejansko od stresa
tudi hitreje okrevate.

Mar ni izjemno,

da ima odziv na stres že vgrajen mehanizem

za njegovo odpornost,

ki se mu reče človeška povezanost.

Zaključila bi s tem,
da vam povem še o eni raziskavi.

Poslušajte pozorno,kajti lahko,
da bo komu rešila tudi življenje.

Raziskava je spremljala
okoli 1000 odraslih Američanov,

starih med 34 in 93 let,

pričela pa se je z vprašanjem,

"Koliko stresa ste doživeli
v preteklem letu?"

Spraševala je tudi,
"Koliko časa ste preživeli tako,

da ste pomagali prijateljem, sosedom in

drugim ljudem v vaši skupnosti?"

Nato so uporabili javne podatke za naslednjih pet let,

da bi ugotovili, kdo je umrl.

Ok, torej najprej slabe novice:

vsaka večja stresna izkušnja,

kot npr. finančne težave
ali družinska kriza,

je tveganje za umrljivost
povečala za 30 odstotkov.

Toda - upam, da ste sedaj ta ´toda´
že pričakovali -

to ni držalo za vse.

Za osebe, ki so živele tako,
da so pomagale drugim,

se je izkazalo, da se umrljivost
ni nič povečala. Nič.

Skrb za druge je ustvarila odpornost.

Torej lahko vidimo

da se škodljivim posledicam stresa

lahko izognemo.

Način mišljenja in odzivanja

lahko spremeni stresno izkušnjo.

Ko izberete, da stresni odziv obravnavate

kot nekaj koristnega,

s tem ustvarjate zmožnosti za pogum.

Ko se pod stresom odločite
še povezovati z drugimi,

lahko ustvarite odpornost.

Seveda si sama ne bi ravno želela

več stresnih izkušenj v življenju,

toda znanost mi je omogočila

da sem pričela stres še bolj ceniti.

Stres nam omogoča dostop do naših src.

Sočutno srce, ki najde veselje in pomen

v povezovanju z drugimi,

in seveda, vaše bitje srca

gara zato, da vam daje moč in energijo.

Ko se odločite gledati
na stres na tak način,

niste le boljši v stresu,

temveč s tem kažete tudi globoko stališče.

S tem sporočate, da si lahko bolj zaupate

pri soočanju z življenjskimi izzivi,

in da dobro veste,

da pri tem niste sami.

Hvala.

(aplavz)

Chris Anderson: Res je neverjetno,
kar nam govorite.

Najbolj pa seveda to,
da lahko prepričanje o stresu

naredi takšen učinek
na posameznikovo življenjsko dobo.

Kaj bi svetovali nekomu,

ki je pred izbiro življenjskega stila

med npr. stresnim poklicem
in ne-stresnim poklicem,

ali je torej sploh pomembno
katero smer izberejo?

Je enako modro sprejeti
tudi stresni poklic

dokler verjameš, da ga lahko obvladaš?

Kelly McGonigal:
Da, namreč vedeti moramo

da je slediti pomenu
v življenju bolj zdravo

kot se izogibati neugodju.

Rekla bi tudi, da je najboljši način
za odločanje,

da slediš temu, kar ti pomeni v življenju,

nato si zaupaj, da boš zmogel
premagati stres, ki tej izbiri sledi.

CA: Najlepša hvala, Kelly, to je super.
KM: Hvala vam.

(aplavz)