Zakaj smo tako navezani na svoje stvari? - Christian Jarrett

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/why-are-we-so-attached-to-our-things-christian-jarrett

Ko je opazil, kako srdito jezo izražajo dojenčki, ko jim odvzamemo stvar, ki so jo imeli za svojo, je Jean Piaget - utemeljitelj otroške psihologije - dognal nekaj globokega o človeški naravi: naš občutek lastništva se razvije neverjetno zgodaj. A zakaj se tako navežemo na stvari? Christian Jarrett nam pojasni podrobnosti psihologije lastništva.

Lekcija, Christian Jarrett, animacija, Avi Ofer.

Potem ko je bil priča
srditi jezi dojenčkov,

kadar so jim odvzeli predmet,
ki so ga imeli za svojega,

je Jean Piaget, utemeljitelj
otroške psihologije,

dognal nekaj globokega o človeški naravi.

Občutek za lastništvo
se pojavi neverjetno zgodaj.

Zakaj se tako oklepamo stvari?

V psihologiji obstaja znan pojav,

ki se imenuje učinek imetništva,

po katerem dajemo večjo vrednost stvarem,
ko si jih enkrat lastimo.

V enem od znamenitih poskusov

so študentje imeli izbiro
med skodelico za kavo

in švicarsko čokolado

kot nagrado za pomoč pri raziskavi.

Pol jih je izbralo skodelico,
druga polovica pa čokolado.

Obe nagradi so torej ocenjevali podobno.

Drugi študenti so
najprej dobili skodelico,

potem pa možnost,
da jo zamenjajo za čokolado,

a le 11 % je to želelo storiti.

Tretja skupina je najprej dobila čokolado

in večina je ni hotela zamenjati.

Z drugimi besedami: skoraj vsi študenti
so večjo vrednost dali

nagradi, s katero so začeli.

Deloma je to povezano s tem,
kako hitro tvorimo povezave

med zavedanjem sebe in stvarmi,
ki jih imamo za svoje.

To se vidi celo na ravni nevronov.

V nekem poskusu so znanstveniki
skenirali možgane udeležencev,

medtem ko so različne predmete
razporejali bodisi v košaro "moje"

bodisi v košaro z oznako "Alexovo".

Ko so udeleženci potem
gledali "svoje" stvari,

so možgani kazali večjo dejavnost

v območju, ki se aktivira,

ko mislimo nase.

Drugi razlog, da imamo radi svoje stvari,

je v tem, da od zgodnjih let verjamemo,
da imajo posebne lastnosti.

Psihologi so to dokazali z iluzijo,

ko so tri- do šestletnike prepričali,
da imajo kopirni stroj,

ki lahko napravi popolne kopije česarkoli.

V izbiri med najljubšo igračo

ali njeno točno kopijo

je večina otrok izbrala original.

Pravzaprav so se zgrozili nad možnostjo,
da bi domov odnesli kopijo.

Tega magičnega odnosa do stvari
se ne odvadimo.

Vztraja v odraslosti in
postaja vse bolj dodelan.

Pomislite na vrednost,
ki jo pripisujemo stvarem,

ki so bile last zvezdnikov.

Kot bi kupci verjeli,
da bodo kupljeni kosi

imeli esenco
prejšnjih zvezdniških lastnikov.

Iz podobnih razlogov se mnogi
neradi ločimo od družinske dediščine,

saj ohranja povezanost
z ljubljenimi, ki jih ni več.

Ta prepričanja lahko celo spremenijo
naše dojemanje fizičnega sveta

ter spremenijo naše športne sposobnosti.

Udeležencem nedavne študije so
povedali, da uporabljajo palico za golf,

ki je nekoč pripadala prvaku Benu Curtisu.

Med poskusom so menili,
da je luknja kak centimeter večja,

kot so to menili udeleženci
kontrolne skupine s standardno palico,

in prva skupina je ciljala nekoliko bolje.

Čeprav se občutek za imetje pojavi
zgodaj, tudi kultura igra določeno vlogo.

Nedavno so odkrili, da ljudstvo Hadza
iz severne Tanzanije,

ki je izolirano od moderne kulture,

ne kaže občutka imetništva.

Morda zato, ker živijo
v enakopravni družbi,

kjer se skoraj vse deli.

Po drugi strani naša navezanost na stvari
včasih gre predaleč.

Del razlogov za motnjo kopičenja stvari
je pretiran občutek odgovornosti

in zaščitniškega odnosa do lastnine.

Zato ljudje s to motnjo
težko kaj vržejo stran.

Ugotoviti pa moramo še,

kako se odnos do lastnine

spreminja z vzponom digitalne tehnologije.

Mnogi so napovedali zaton
fizičnih knjig in glasbe,

a to se za sedaj zdi preuranjeno.

Morda bo vedno nekaj
posebno zadovoljujočega

v držanju stvari v rokah in
védenju, da so naše.