Nevroznanost, teorija iger, opice
-
0:01 - 0:03Govoril bom o strategijah možganov.
-
0:03 - 0:05Uporabili bomo nenavadno
kombinacijo orodij -
0:05 - 0:07iz teorije iger in nevroznanosti,
-
0:07 - 0:10da bi razumeli komunikacijo
v družbi, ko gre za neko vrednost. -
0:10 - 0:14Teorija iger je izvirno veja
uporabne matematike, -
0:14 - 0:17ki se uporablja v ekonomiji,
političnih vedah in v biologiji, -
0:17 - 0:20daje nam matematično taksonomijo
družbenega življenja -
0:20 - 0:22in predvideva, kaj ljudje ponavadi počnejo
-
0:22 - 0:24in verjamejo, da bodo drugi storili
-
0:24 - 0:27v primerih, ko dejanja vsakogar
vplivajo na vse druge. -
0:27 - 0:30To je veliko stvari:
konkurenca, sodelovanje, pogajanje, -
0:30 - 0:34igre, kot so skrivalnice in poker.
-
0:34 - 0:36Začnimo z eno preprosto igro.
-
0:36 - 0:38Vsakdo izbere številko od 0 do 100,
-
0:38 - 0:41izračunali bomo povprečje teh števil
-
0:41 - 0:45in, kdor bo najbližji dvem tretjinam
povprečja dobi fiksno nagrado. -
0:45 - 0:47Torej hočemo biti malo
pod povprečnim številom, -
0:47 - 0:49vendar ne preveč spodaj,
enako, kot vsi drugi, -
0:49 - 0:51ki bi radi bili rahlo pod povprečjem.
-
0:51 - 0:54Razmislite, kaj bi lahko izbrali.
-
0:54 - 0:57In kot si mislite, to je poskusni model
za nekaj podobnega -
0:57 - 1:00borzni prodaji v času
naraščajočega trga. Kajne? -
1:00 - 1:02Nočete prodati prezgodaj,
saj ne bo dobička, -
1:02 - 1:04vendar ni dobro preveč čakati,
-
1:04 - 1:07da vsi drugi prodajo,
kar bi povzročilo propad. -
1:07 - 1:10Želite biti malo pred konkurenco,
vendar ne preveč. -
1:10 - 1:13Ok, tukaj sta dve teoriji,
kako lahko ljudje razmišljajo o tem, -
1:13 - 1:15potem bomo videli podatke.
-
1:15 - 1:17Nekaj od tega bo zvenelo znano,
saj ste verjetno -
1:17 - 1:21razmišljali na takšen način. Jaz uporabljam
svojo teorijo možganov, da razumem. -
1:21 - 1:24Veliko ljudi pravi:
"Res ne vem, kaj bodo ljudje izbrali, -
1:24 - 1:25mislim pa, da bo povprečje 50".
-
1:25 - 1:27Oni se sploh ne vedejo strateško.
-
1:27 - 1:31"In jaz bom izbral dve tretjini od 50.
To je 33.«. To je začetek. -
1:31 - 1:33Drugi, ki so malo bolj sofisticirani,
-
1:33 - 1:34uporabljajo več delovnega spomina,
-
1:34 - 1:38povejo:"Mislim, da bodo ljudje izbrali 33,
ker bodo izbrali odgovor na 50, -
1:38 - 1:41zato bom izbral 22,
kar je dve tretjini od 33. " -
1:41 - 1:43Oni naredijo še en korak
razmišljanja, dva koraka. -
1:43 - 1:46To je boljše. In seveda, načeloma
-
1:46 - 1:48jih lahko naredite tri, štiri ali več,
-
1:48 - 1:50ampak postane zelo težko.
-
1:50 - 1:52Tako kot pri jezikih in drugje,
je težko razčleniti -
1:52 - 1:56zelo zapletene stavke z neke vrste
rekurzivno strukturo. -
1:56 - 1:58To je kognitivna teorija hierarhije.
-
1:58 - 2:00To je nekaj, kar sem delal
s še nekaj drugimi ljudmi -
2:00 - 2:02in to pomeni
neke vrste hierarhijo skupaj -
2:02 - 2:05s predpostavkami koliko ljudi
se ustavi kje -
2:05 - 2:07in kako na korake razmišljanja vplivajo
-
2:07 - 2:10mnoge zanimive spremenljivke in
različni ljudje, kot bomo videli v minuti. -
2:10 - 2:14Zelo drugačna teorija,
veliko bolj priljubljena in starejša, -
2:14 - 2:17predvsem zaradi John-a Nash-a
iz znamenitega "Čudovitega uma", -
2:17 - 2:19je tista, ki se imenuje
analiza ravnovesja. -
2:19 - 2:22Torej, če ste kdaj bili
na tečaju teorije iger, -
2:22 - 2:24ste se naučili nekaj o tem.
-
2:24 - 2:26Ravnovesje je matematično stanje,
v katerem so vsi -
2:26 - 2:29natančno ugotovili, kaj bo vsakdo počel.
-
2:29 - 2:31To je zelo uporaben koncept,
ampak vedenjsko -
2:31 - 2:33ne more razložiti, kaj ljudje počnejo,
-
2:33 - 2:36ko prvič igrajo ekonomske igre teh vrst,
-
2:36 - 2:38ali v situacijah v zunanjem svetu.
-
2:38 - 2:40Tukaj teorija ravnovesja
zelo drzno predvideva, -
2:40 - 2:43da bodo vsi zato,
ker želijo biti pod drugimi, -
2:43 - 2:45odigrali igro z ničelno vsoto.
-
2:45 - 2:48Poglejmo, kaj se zgodi.
Ta poskus je bil narejen velikokrat. -
2:48 - 2:50Prve smo naredili v devetdesetih
-
2:50 - 2:53z Rosemarie Nagel in drugimi.
-
2:53 - 2:56To je lep niz podatkov
9000 ljudi, ki so se prijavili -
2:56 - 2:59na natečaj v treh časopisih in revijah.
-
2:59 - 3:01Pisalo je: " Pošljite vaše številke
-
3:01 - 3:04in kdor bo blizu dvem tretjinam povprečja,
bo dobil veliko nagrado". -
3:04 - 3:07Kot vidite, tukaj je veliko podatkov,
dobro lahko vidite vrhove. -
3:07 - 3:10Vrh je na 33. To so ljudje,
ki naredijo en korak. -
3:10 - 3:13Še en stolpec je viden na 22.
-
3:13 - 3:15Opazite, da večina izbira
številke tam nekje. -
3:15 - 3:18Ne izbirajo nujno točno 33 in 22.
-
3:18 - 3:20Precej je živahno tu okoli.
-
3:20 - 3:21A vidite tudi tiste vrhove tam.
-
3:21 - 3:23Tu je še ena skupina ljudi in zdi se,
-
3:23 - 3:25da se čvrsto držijo analize ravnovesja,
-
3:25 - 3:27ker so izbrali 0 ali 1.
-
3:27 - 3:29Ampak oni izgubijo, kajne?
-
3:29 - 3:33Zato, ker je izbira tako nizke številke
dejansko slaba izbira, -
3:33 - 3:35razen, če se tudi drugi
ne ukvarjajo z analizami ravnovesja. -
3:35 - 3:38Oni so pametni, vendar revni.
-
3:38 - 3:40(Smeh)
-
3:40 - 3:42Kje do tega prihaja v možganih?
-
3:42 - 3:45Ena od študij Coricelli-ja in Nagel-ove
daje zelo jasen, zanimiv odgovor. -
3:45 - 3:47Pri njih so ljudje igrali to igro
-
3:47 - 3:49medtem, ko so jih skenirali v fMRi,
-
3:49 - 3:51pod dvema pogojema: v nekaterih preizkusih
-
3:51 - 3:53so rekli: " Igrate z drugo osebo,
-
3:53 - 3:55ki igra zdaj in pomerili bomo
-
3:55 - 3:57vajino vedenje na koncu
in vam ob zmagi plačali". -
3:57 - 3:59Drugim so rekli,
da igrajo z računalnikom. -
3:59 - 4:00Izbirali so naključno.
-
4:00 - 4:02Torej kar vidite tukaj, je odštevanje
-
4:02 - 4:05področij v katerih je več
možganskih dejavnosti, -
4:05 - 4:08ko vaš je soigralec v igri človek
v primerjavi z računalnikom. -
4:08 - 4:10Vidite dejavnost v nekaterih področjih,
-
4:10 - 4:13v medialni prefrontalni skorji,
dorzomedialni, pa tu gor, -
4:13 - 4:15v ventromedialni prefrontalni skorji,
-
4:15 - 4:17v anteriorni cingulatni skorji,
področju, ki se ukvarja -
4:17 - 4:20z veliko vrst reševanja sporov,
kot če se igrate "Simon reče" -
4:20 - 4:24in tudi desno in levo
temporoparietalno stičišče. -
4:24 - 4:27Vse to so področja,
za katere se dokaj zanesljivo ve, -
4:27 - 4:29da so del krogotoka "teorije uma",
-
4:29 - 4:31ali " mentalni krogotok."
-
4:31 - 4:34Ta krogotok se uporablja, ko razmišljmo
kaj bi lahko drugi naredili. -
4:34 - 4:36To so nekatere prvih študij,
kjer so opazili -
4:36 - 4:38povezanost s teorijo iger.
-
4:38 - 4:41Kaj se zgodi s temi en-korak
in dva-koraka tipi? -
4:41 - 4:43Ljudi smo razvrstili glede
na njihovo izbiro -
4:43 - 4:44in potem iskali razliko v
-
4:44 - 4:46igranju proti ljudem in proti računalniku,
-
4:46 - 4:48katera možganska področja so aktivna.
-
4:48 - 4:50Na vrhu boste videli en-korak igralce.
-
4:50 - 4:52Tam skoraj ni razlike.
-
4:52 - 4:54Zato ker obravnavajo druge
kot računalnike in tako tudi možgani. -
4:54 - 4:59Spodnji igralci, vidite vse dejavnosti
v dorsomedialni prefrontalni skorji. -
4:59 - 5:01Vidimo, da dva-koraka igralci
delajo drugače. -
5:01 - 5:04Če bi se ustavili in vprašali:
"Kaj naj storimo s to informacijo?" -
5:04 - 5:06Lahko pogledamo delovanje možganov:
-
5:06 - 5:07"Ta oseba bo dober igralec pokra,"
-
5:07 - 5:09ali "Ta oseba je družbeno naivna"
-
5:09 - 5:10Morda bi lahko proučevali
-
5:10 - 5:12razvoj adolescentnih možganov
-
5:12 - 5:15ko spoznamo, kje ta krogotok obstaja.
-
5:15 - 5:18Ok. Pripravite se.
-
5:18 - 5:20Prihranil sem vam
nekaj možganskih dejavnosti, -
5:20 - 5:23zato, ker vam ni treba uporabljati
detektorskih celic las. -
5:23 - 5:26Morali bi uporabiti te celice,
za premislek o tej igri. -
5:26 - 5:28To je pogajalska igra.
-
5:28 - 5:30Dva igralca, ki jih skenirajo
s pomočjo EEG elektrod, -
5:30 - 5:33bosta barantala
za vsoto od 1 do 6 dolarjev. -
5:33 - 5:36Dogovorita se v 10 sekundah
in dobita ta denar. -
5:36 - 5:39Če se v 10 sekundah ne dogovorita,
ne dobita ničesar. -
5:39 - 5:40To je neke vrste skupna napaka.
-
5:40 - 5:43Trik je, da je igralec na levi strani
-
5:43 - 5:46obveščen o višini zneska
v vsakem preizkusu. -
5:46 - 5:48Igrata velikokrat,
vsakič z različnimi zneski. -
5:48 - 5:50Tu sta vedela, da je znesek štiri dolarje.
-
5:50 - 5:52Neobveščeni igralec ne ve,
-
5:52 - 5:54vendar vesta,
da obveščen igralec ve. -
5:54 - 5:56Torej, se neobveščeni igralec
lahko vpraša: -
5:56 - 5:58"Ali je ta fant res pošten,
-
5:58 - 6:00ali so mi dali zelo nizko ponudbo
-
6:00 - 6:03da bi mislil, da sta v igri
le en ali dva dolarja ?" -
6:03 - 6:06V tem primeru bi lahko zavrnila dogovor
in do soglasja ne bi prišla. -
6:06 - 6:09Tukaj je nekaj napetosti med poskusom,
da bi dobili največ denarja -
6:09 - 6:11prepričevanjem drugega igralca,
da vam da več. -
6:11 - 6:14Način barantanja je
kazanje na številko vrstice, -
6:14 - 6:16ki gre od 0 do 6 dolarjev,
-
6:16 - 6:19pogajata, pa se o tem,
koliko bo neobveščeni igralec dobil, -
6:19 - 6:20ostanek dobi obveščeni igralec.
-
6:20 - 6:23Torej, to je podobno pogajanjem
med vodstvom podjetja in delavci -
6:23 - 6:25v katerem delavci ne vedo koliko dobička
-
6:25 - 6:28privatno podjetje ima,
-
6:28 - 6:30bi pa radi vztrajali pri čim več denarja,
-
6:30 - 6:32vendar bi podjetje lahko dalo vtis,
-
6:32 - 6:35da obstaja zelo malo za razdelitev:
" Dajem največ, kar lahko." -
6:35 - 6:39Najprej nekaj o obnašanju.
Množica parov, igrata iz oči v oči. -
6:39 - 6:41So tudi podatki o igri preko računalnika.
-
6:41 - 6:43To je zanimiva razlika.
-
6:43 - 6:45Ampa v množici parov,
ki igrajo iz oči v oči -
6:45 - 6:49se prav vsakič dogovorita
o enakomerni porazdelitvi denarja -
6:49 - 6:52Dolgočasno. To enostavno ni
nevronsko zanimivo. -
6:52 - 6:54Dobro je zanje,
ker zaslužijo veliko denarja. -
6:54 - 6:57Ampak nas zanima, ali lahko kaj povemo
-
6:57 - 7:00o tem kdaj pride do nesoglasja in kdaj ne?
-
7:00 - 7:02To je druga skupina,
kjer se pogosto ne strinjata. -
7:02 - 7:05Ker se prerekata in se ne strinjata,
imata možnost, -
7:05 - 7:06da končata z manj denarja.
-
7:06 - 7:10Lahko bi bili primerni za nastop
v TV šovu "Prave gospodinje." -
7:10 - 7:12Na levi strani vidite,
-
7:12 - 7:15ko je znesek za razdelitev
1, 2 ali 3 dolarjev, -
7:15 - 7:16se polovico časa ne strinjata ,
-
7:16 - 7:18ko pa je znesek 4, 5, 6,
se pogosto strinjata . -
7:18 - 7:20Izkaže se, da je to nekaj,
kar je predvidljivo -
7:20 - 7:22z zelo zapleteno vrsto teorije iger
-
7:22 - 7:25in bi morali študirati na Caltech-u,
da bi to spoznali. -
7:25 - 7:27To je prezapleteno,
da bi zdaj pojasnjeval , -
7:27 - 7:31ampak teorija vam pove, da bi se ta oblika
nekako morala zgoditi. -
7:31 - 7:33Vaša intuicija vam lahko pove enako.
-
7:33 - 7:35Zdaj vam bom pokazal
rezultate EEG snemanja. -
7:35 - 7:38Zelo zapleteno. Na shemi so desni možgani
-
7:38 - 7:41od neobveščene,
na levi od obveščene osebe. -
7:41 - 7:43Ne pozabite,
da smo skenirali možgane obeh hkrati, -
7:43 - 7:46zato lahko iščemo
časovno sinhronizirane dejavnosti -
7:46 - 7:49v podobnih ali različnih področjih hkrati,
-
7:49 - 7:51tako kot, če bi radi preučevali pogovor
-
7:51 - 7:53in bi skenirali dva, ki se pogovarjata
-
7:53 - 7:55bi pričakovali skupno dejavnost
v področju jezika, -
7:55 - 7:58ko onadva dejansko
poslušata in komunicirata. -
7:58 - 8:02Torej puščice povezujejo področja,
ki so aktivna istočasno, -
8:02 - 8:04začetek puščice je
-
8:04 - 8:06v območju, ki je časovno najprej aktivno,
-
8:06 - 8:10vrh puščice pa v območju,
ki se aktivira pozneje. -
8:10 - 8:12Torej, v tem primeru,
če ste skrbno opazovali, -
8:12 - 8:14gra večina puščic od desne proti levi.
-
8:14 - 8:17To pomeni, da je videti, kot da se
dejavnost v neobveščenih možganih -
8:17 - 8:19zgodi prva,
-
8:19 - 8:23nato pa ji sledi dejavnost
v obveščenih možganih. -
8:23 - 8:26In mimogrede, to so bili preizkusi,
v katerih sta do pogodbe prišla. -
8:26 - 8:28To je v prvih dveh sekundah.
-
8:28 - 8:30Nismo končali analize teh podatkov,
-
8:30 - 8:32tako da še vedno kukamo, v upanju,
-
8:32 - 8:35da bomo lahko rekli nekaj
v prvih nekaj sekundah -
8:35 - 8:36o tem, ali bo do dogovora prišlo,
-
8:36 - 8:38kar bi bilo koristno
pri izogibanju sporom, -
8:38 - 8:40grdim razvezam in podobnemu.
-
8:40 - 8:43To so vse primeri, v katerih je
veliko vrednosti izgubljeno -
8:43 - 8:46zaradi zavlačevanja in zgrešenih poskusov.
-
8:46 - 8:48Tukaj je primer, ko pride do nesoglasja.
-
8:48 - 8:50Lahko opazite, da izgleda
drugače kot prejšnji. -
8:50 - 8:53Tukaj je veliko več puščic.
-
8:53 - 8:54Možgani so bolj sinhronizirani
-
8:54 - 8:57v smislu hkratnih dejavnosti
-
8:57 - 8:59in puščice se gibljejo z leve na desno.
-
8:59 - 9:01To je, da se obveščeni možgani odločajo:
-
9:01 - 9:03"Tukaj se verjetno ne bova pogodila."
-
9:03 - 9:06In šele pozneje je dejavnost
v neobveščenih možganih. -
9:06 - 9:09V nadaljevanju vam bom predstavil
nekaj sorodnikov. -
9:09 - 9:11Oni so kosmati, smrdeči, hitri in močni.
-
9:11 - 9:14Mogoče vas to spomni
na vaš Zahvalni dan. -
9:14 - 9:17Morda, če so bili šimpanzi z vami.
-
9:17 - 9:21Charles Darwin, jaz in vi smo se odlomili
od družinskega drevesa -
9:21 - 9:23s šimpanzi pred približno
pet milijonov let. -
9:23 - 9:25Oni so genetsko naši najbližji sorodniki.
-
9:25 - 9:27Skupno nam je 98,8 odstotkov genov.
-
9:27 - 9:29Imamo več skupnih genov z njimi
kot zebre s konji. -
9:29 - 9:31Mi smo njihovi najbližji sorodniki.
-
9:31 - 9:34Z nami so so si genetsko bližje
kot z gorilami. -
9:34 - 9:37Tako nam razlike
v vedenju ljudi in šimpanzov -
9:37 - 9:39lahko povedo veliko o razvoju možganov.
-
9:39 - 9:42Torej, to je neverjeten test spomina
-
9:42 - 9:44iz Inštituta za proučevanje primatov
iz Nagoje na Japonskem, -
9:44 - 9:46kjer so naredili veliko teh raziskav.
-
9:46 - 9:49To sega daleč nazaj.
Zanima jih delovni spomin. -
9:49 - 9:50Šimpanz bo videl, glejte pozorno,
-
9:50 - 9:53videli bodo posnetek v 200 milisekundah
-
9:53 - 9:55- kar je hitro, osem filmskih sličic -
-
9:55 - 9:57številke ena, dva, tri, štiri, pet.
-
9:57 - 9:59Številke izginejo,
nadomestijo jih kvadrati. -
9:59 - 10:00Oni pa morajo pritisniti kvadrate,
-
10:00 - 10:03ki ustrezajo številkam
od nizkih do visokih, -
10:03 - 10:04da bi dobili jabolko.
-
10:04 - 10:09Poglejmo, kako to oni lahko počnejo.
-
10:16 - 10:18To je mlad šimpanz. Mladi
-
10:18 - 10:21so boljši od starih, tako kot ljudje.
-
10:21 - 10:22Zelo so izkušeni, ker so to počeli
-
10:22 - 10:24več tisočkrat.
-
10:24 - 10:27Očitno je učinek treninga velik ,
kot si lahko predstavljate. -
10:28 - 10:29(Smeh)
-
10:29 - 10:31Vidite, da jim ni mar in se ne naprezajo.
-
10:31 - 10:35Ne le, da to lahko delajo zelo dobro,
pač pa to počnejo na nekakšen len način. -
10:35 - 10:39Kajne? Kdo si misli,
da bi lahko premagal šimpanza? -
10:39 - 10:40Narobe. (Smeh)
-
10:40 - 10:43Lahko poskusimo, morda bomo poskusili.
-
10:43 - 10:45Ok, naslednji del te študije,
-
10:45 - 10:47bom preletel,
-
10:47 - 10:49temelji na ideji Tetsura Matsuzawa.
-
10:49 - 10:53Svojo drzno idejo je poimenoval
kognitivno kompromisna hipoteza. -
10:53 - 10:54Vemo, da so šimpanzi hitrejši in močnejši.
-
10:54 - 10:55Prav tako so obsedeni s statusom.
-
10:55 - 10:58Njegova misel je bila, da morda
ohranjajo možganske dejavnosti -
10:58 - 11:01in jih vadijo v razvoju,
-
11:01 - 11:02ker jim je zelo, zelo pomembno,
-
11:02 - 11:05da se pogajajo o statusu in da zmagajo,
-
11:05 - 11:08kar je nekaj podobnega strateškemu
razmišljanju med tekmovanjem. -
11:08 - 11:09Torej, to bomo preverili,
-
11:09 - 11:12ko bodo šimpanzi dejansko igrali igro
-
11:12 - 11:14z dotikanjem dveh zaslonov na dotik.
-
11:14 - 11:17Šimpanza sta dejansko
v stiku prek računalnika. -
11:17 - 11:18Pritiskala bosta levo ali desno.
-
11:18 - 11:20En šimpanz se imenuje ujemalni.
-
11:20 - 11:22Oni zmagajo, če pritisnejo levo, levo,
-
11:22 - 11:26ali desno, desno,
podobno iskanju v igri skrivalnice. -
11:26 - 11:27Neujemalni se ne bi rad ujemal.
-
11:27 - 11:30Oni bi radi pritisnili na nasprotni zaslon.
-
11:30 - 11:32Nagrada je jabolčna kocka.
-
11:32 - 11:35Tukaj vidite, kako teoretiki igre
gledajo te podatke. -
11:35 - 11:37To je graf kolikokrat
-
11:37 - 11:39je ujemalni izbral desno na x- osi
-
11:39 - 11:41in odstotek kolikokrat je dobro predvidel
-
11:41 - 11:44neujemalni na y- osi.
-
11:44 - 11:47Torej tu gre za ravnanje para igralcev
-
11:47 - 11:49en poskuša uskladiti,
drugi poskuša nasprotno. -
11:49 - 11:52NE kvadrat v sredini -
dejansko NE, CH in QRE - -
11:52 - 11:55so tri različne teorije
Nash-evega ravnovesja in drugih, -
11:55 - 11:57ki vam povejo, kaj teorija predvideva,
-
11:57 - 11:59torej da bi oni morali odigrati 50-50,
-
11:59 - 12:02ker, če levo igrate prevečkrat, na primer,
-
12:02 - 12:04jaz to izkoristim,
če sem neujemalni in odigram desno. -
12:04 - 12:07In kot vidite, šimpanzi,
vsak šimpanz je en trikotnik, -
12:07 - 12:11krožijo in se gibljejo okrog te napovedi.
-
12:11 - 12:13Zdaj gremo na izplačila.
-
12:13 - 12:16Dejansko bomo za levo, levo
malce povišali izplačilo ujemalnemu. -
12:16 - 12:18Zdaj dobijo tri jabolčne kocke.
-
12:18 - 12:20Po teoriji igre bi to moralo
obrniti vedenje neujemalnega -
12:20 - 12:22ker bo neujemalni pomislil:
-
12:22 - 12:24"Oh, tale cilja na veliko nagrado,
-
12:24 - 12:27in zato bom šel na desno,
da zagotovim, da je ne dobi". -
12:27 - 12:29Njihovo vedenje se premika gor
-
12:29 - 12:32v smeri te spremembe
v Nash-ovem ravnovesju. -
12:32 - 12:34Na koncu smo
spremenili izplačila še enkrat. -
12:34 - 12:36Štiri jabolčne kocke,
-
12:36 - 12:38vedenje se premika
proti Nash-ovem ravnovesju. -
12:38 - 12:40razmetano je okoli,
ampak, če izračunate povprečje, -
12:40 - 12:42dejansko so zelo blizu, znotraj 0,01.
-
12:42 - 12:45Dejansko so bližje kot katerakoli vrsta,
ki smo jo opazovali. -
12:45 - 12:48Kaj pa ljudje? Mislite,
da ste pametnejši od šimpanza? -
12:48 - 12:52Tu sta dve skupini ljudi,
v zeleni in modri barvi. -
12:52 - 12:55Bližje so 50-50.
Ne odzivajo se toliko na izplačila, -
12:55 - 12:57in če pogledate njihovo učenje v igri,
-
12:57 - 12:59niso tako občutljivi na prejšnje nagrade.
-
12:59 - 13:00Šimpanzi igrajo bolje kot ljudje,
-
13:00 - 13:03v smislu, da se bolj držijo teorije iger.
-
13:03 - 13:04To sta dve različni skupini ljudi
-
13:04 - 13:08iz Japonske in Afrike.
Oni to lepo ponovijo. -
13:08 - 13:11Nihče od njih ni niti blizu šimpanzom.
-
13:11 - 13:13Nekaj stvari, ki smo se jih naučili.
-
13:13 - 13:14Zdi se, da ljudje z uporabo teorije uma
-
13:14 - 13:16lahko omejeno strateško razmišljajo.
-
13:16 - 13:18Imamo nekaj
začetnih dokazov iz pogajanj, -
13:18 - 13:21da bi zgodnja pozorila
v možganih lahko uporabljali -
13:21 - 13:23za napoved slabega nesoglasja,
ki bi nas stalo, -
13:23 - 13:25in da šimpanzi boljši tekmovalci od nas,
-
13:25 - 13:27po oceni teorije iger.
-
13:27 - 13:29Hvala.
-
13:29 - 13:33(Aplavz)
- Title:
- Nevroznanost, teorija iger, opice
- Speaker:
- Colin Camerer
- Description:
-
Ko se dva poskušata dogovoriti – ali tekmujeta ali sodelujeta – kaj se v resnici dogaja znotraj njunih možganov? Vedenjski ekonomist Colin Camerer razkriva v raziskavi, kako smo zelo malo lahko predvidimo kaj drugi mislijo. V presenetljivi študiji predstavlja da bi šimpanzi pri tem lahko bili pravzaprav boljši od nas. (Posneto na TEDxCalTech.)
- Video Language:
- English
- Team:
- closed TED
- Project:
- TEDTalks
- Duration:
- 13:49
Dimitra Papageorgiou approved Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik accepted Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for When you're making a deal, what's going on in your brain? |