Zakaj se poljubljamo pod omelo? - Carlos Reif

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/why-do-we-kiss-under-mistletoe-carlos-reif

Ko opaziš omelo, boš stekel stran ali pa boš, če ti je nekdo všeč, počakal na priložnost pod snežno belimi plodovi. A kako se je začela ta slavnostna tradicija poljubljanja pod omelo? Carlos Reif pojasni, kako se ta stara tradicija prepleta z mitologijo in biologijo te zanimive rastline.

Lekcija Carlos Reif, animacija CUB Animation.

Ob pogledu na omelo se boste
ali pognali v tek,

ali pa, če vam je nekdo všeč,

čakali na priložnost
pod snežno belimi plodovi.

A kako se je ta slavnostna
božična tradicija sploh začela?

Ta stara tradicija prepleta
mitologijo in biologijo

te nenavadne rastline.

Obstaja več kot 1000 vrst omele,

ki rastejo po vsem svetu.

Pravzaprav so bili starodavni
Evropejci tako očarani

nad nenavadnimi načini rasti te rastline,

da so jo vključili
v svoje legende in mite.

V antičnem Rimu

je Plinij starejši opisoval, kako so
druidski svečeniki v starodavni Angliji

verjeli, da je omela rastlina,
ki so jo z nebes dali bogovi.

To je pojasnilo njeno nenavadno pozicijo
med najvišjimi vejami nekaterih dreves.

Prav tako so verjeli,
da zdravi in podarja plodnost.

Skandinavske legende pa so pripovedovale
o mističnih lastnostih rastline

v zgodbi boga Baldra
in njegove ljubeče mame Frigg,

boginje ljubezni, poroke in plodnosti.

Frigg je imela svojega sina tako rada,
da je ukazala vsaki rastlini, živali

in neživemu predmetu,
naj ga nikoli ne ranijo.

V svoji vnemi pa je spregledala omelo.

A nagajivi bog Loki je to ugotovil

in predrl Balderjevo srce s puščico,

izrezljano iz veje omele.

Frigg je tako jokala,

da so solze oblikovale bele plodove omele,

s tem pa se je zasmilila ostalim bogovom,
ki so se strinjali, da oživijo Balderja.

Ko je to izvedela Frigg,
je bila tako vesela,

da je spremenila omelo iz simbola smrti

v simbol miru in ljubezni.

Zaukazala je enodnevno
premirje za vse boje

in da naj se vsi objamejo
pod njenimi vejami, ko se srečajo,

in s tem širijo ljubezen po svetu.

V 17. stoletju so Britanski kolonisti,
ki so prispeli v novi svet,

našli drugačno, a po izgledu
zelo podobno vrsto omele.

Uporabili so jo v teh pripovedih
o magiji, plodnosti in ljubezni,

in s tem razširili tradicijo obešanja
omele iz Evrope v Ameriko.

V 18. stoletju so ljudje v Britaniji
to spremenili v Božično tradicijo,

a tradicija je več
kot samo človeška domišljija.

Vse to so navdihnile
zanimive lastnosti te rastline.

Omelo vidimo kot praznično dekoracijo,

a ovita okrog vej v naravi je poznana
kot deloma parazitska rastlina.

Omela je odvisna od spremenjenih
korenin, imenovanih havstoriji,

ki predrejo drevesno deblo

in sesajo vodo in minerale,

ki jih imajo drevesa v svojih deblih.

Za kolonizacijo bližnjih dreves s semeni,

je omela odvisna od ptičev
in drugih živali,

da jih razširjajo.

Ptiči, ki jedo lepljive plodove omele,

se včasih znebijo semen tako,
da si jih obrišejo na lubju.

Ali pa z malo sreče, izločijo
neprebavljeno seme na drevo,

kjer vzklije in začne rasti.

S svojo odpornostjo in listi,
ki ostanejo bujni,

tudi ko ostala drevesa izgubijo liste,

lahko vidite, zakaj je omela
očarala naše vraževerne prednike.

To so videli kot znake njenih
magičnih lastnosti in plodnosti.

Še dandanes omela vzbuja občudovanje

z raznolikostjo življenja, ki ga podpira.

Več kot samo parazit,
znana je tudi kot ključna vrsta.

Jedo jo raznolike živali,

Vključno z jeleni, losi,

vevericami, veveričkami,

ježevci, taščicami,

drozgi, golobicami

in metulji vrste Delias.

Nekatere vrste omele delajo gosta grmovja,

ki so odlično mesto
za gnezdenje različnih ptičev.

In kljub svojemu parazitskemu
odnosu z drevesi,

lahko omela pomaga drugim rastlinam.

Na primer, brin poganja blizu omele,

da ima koristi od ptičev, ki jedo plodove.

Skozi mnoge prednosti, ki jih omela
prinaša, vzpodbuja raznovrstnost

in omogoča razvoj ekosistema.

Lahko celo rečemo, da pri tej ikonični
rastlini, življenje imitira legendo.

V divjini ima omela moč, da združuje

in to vidimo tudi pri naših tradicijah.