Kaj je tako smešnega pri duševni bolezni?
-
0:00 - 0:04Eden od štirih ljudi trpi
za neko duševno boleznijo. -
0:04 - 0:08Ena, dva, tri, štiri - vi gospod.
-
0:08 - 0:10Vi, ja. (Smeh)
-
0:10 - 0:13Vi, s čudnimi zobmi. In vi ob njem.
-
0:13 - 0:14Veste, kateri ste.
-
0:14 - 0:17V bistvu je s celo vrsto
nekaj narobe. (Smeh) -
0:17 - 0:22To ni dobro. Prav slabo je.
Niti poglejte me ne. (Smeh) -
0:22 - 0:27Jaz sem ena od štirih. Hvala.
-
0:27 - 0:30Mislim, da sem to podedovala po materi,
-
0:30 - 0:33ki je kobacala po hiši po vseh štirih.
-
0:33 - 0:36V rokah je imela dve spužvi,
še dve je imela -
0:36 - 0:40privezani na kolena.
Popolnoma vpojna je bila. -
0:40 - 0:43Kobacala je za mano in vpila,
-
0:43 - 0:46"Kdo nosi stopinje v hišo?!"
-
0:46 - 0:49To je bil znak, da ni vse v redu.
-
0:49 - 0:54Preden začnem, bi se rada zahvalila
-
0:54 - 0:58izdelovalcem Lamortigina,
Sertralina in Reboxetina, -
0:58 - 1:03ker brez teh preprostih kemikalij
danes ne bi bila v pokončnem položaju. -
1:03 - 1:08Kako se je začelo?
-
1:08 - 1:12Moja duševna bolezen -- no, ne bom
govorila o moji duševni bolezni. -
1:12 - 1:15O čem bom govorila? Torej,
-
1:15 - 1:19vedno sem si predstavljala,
da ko bom doživela živčni zlom, -
1:19 - 1:22bo to zaradi globokega (kot pri Kafki)
-
1:22 - 1:24eksistencialističnega razodetja.
-
1:24 - 1:28Ali da me bo v filmu upodobila
Cate Blanchett in za to prejela Oskarja. -
1:28 - 1:31A ni bilo tako. Živčni zlom sem doživela
-
1:31 - 1:33med športnim dnem moje hčere.
-
1:33 - 1:37Vsi starši so sedeli na parkirišču,
-
1:37 - 1:41jedli s prtljažnikov svojih avtomobilov
(samo v Angliji) -- -
1:41 - 1:47jedli svoje klobase. Zaljubljeni so
v svoje klobase. (Smeh) -
1:47 - 1:52Lord in lady Rigor Mortis
sta grizljala na asfaltu. -
1:52 - 1:55Sprožila se je startna pištola
in dekleta so začela teči. -
1:55 - 2:00Vse mame so vpile, "Teci!
Teci Klamidija! Teci!" (Smeh) -
2:00 - 2:04"Teci kot veter, Veruca! Teci!"
-
2:04 - 2:06In vse deklice so tekle in tekle,
-
2:06 - 2:09razen moje hčerke, ki je samo stala
-
2:09 - 2:12ob startni črti in mahala,
-
2:12 - 2:14ker ni vedela, da bi morala teči.
-
2:14 - 2:18Obležala sem za kak mesec
in ko sem se prebudila, -
2:18 - 2:23sem ugotovila, da sem v bolnišnici.
Ko sem videla druge oskrbovance, -
2:23 - 2:27sem dojela, da sem našla
svoje ljudi, svoje pleme. (Smeh) -
2:27 - 2:31Postali so moji edini prijatelji,
-
2:31 - 2:34ker zelo malo ljudi, ki sem jih poznala
-- no, nisem -
2:34 - 2:37prejela veliko rož in razglednic.
Če bi si zlomila nogo -
2:37 - 2:39ali če bi rodila,
bi bila oblegana z ljudmi. -
2:39 - 2:43Ampak poklicalo me je samo nekaj ljudi
in mi reklo, naj se razvedrim. -
2:43 - 2:45Razvedrim.
-
2:45 - 2:50Ker sama nisem pomislila na to. (Smeh)
-
2:50 - 2:53(Smeh) (Aplavz)
-
2:53 - 2:57Kot veste, s to boleznijo
-
2:57 - 3:01pride v paketu obilica sramu.
-
3:01 - 3:03Prijatelji rečejo, "Daj, pokaži mi buško,
-
3:03 - 3:06pokaži mi rentgenske posnetke,"
in ti nimaš ničesar -
3:06 - 3:09in se samemu sebi
zdiš odvraten, ker pomisliš -
3:09 - 3:12"Saj nisem bombardiran.
Saj ne živim v revščini." -
3:12 - 3:15In slišiš grozeče prisluhe
-- ne samo enega, -
3:15 - 3:18slišiš tisoče, sto tisoče grozečih glasov.
-
3:18 - 3:22Če bi imel hudič Tourettov sindrom,
bi zvenelo točno tako. -
3:22 - 3:25Ampak vemo, da hudič ne obstaja,
-
3:25 - 3:27glasovi v tvoji glavi niso resnični.
-
3:27 - 3:28Veš, da te glasove slišiš takrat,
-
3:28 - 3:31ko se vsi ti majčkeni nevroni
zberejo v tej mali vrzeli, -
3:31 - 3:35in dobiš tisto "rad-bi-se-ubil"
strupeno kemikalijo, -
3:35 - 3:38in če se to ponavlja in ponavlja,
-
3:38 - 3:39imaš depresijo.
-
3:39 - 3:42In to sploh ni vrh ledene gore.
-
3:42 - 3:46Če dobiš otroka in ga verbalno zlorabljaš,
-
3:46 - 3:49njegovi mali možgani proizvajajo
tako uničujoče kemikalije, -
3:49 - 3:53da se mali del možganov, ki razlikuje
med dobrim in zlim, sploh ne razvije, -
3:53 - 3:57in dobiš doma vzgojenega psihotika.
-
3:57 - 4:00Če vojak vidi prijatelja, ki ga raznese,
gredo njegovi možgani -
4:00 - 4:04v stanje tako visokega alarma,
da tega ne zna ubesediti, -
4:04 - 4:06in to grozo vseskozi podoživlja.
-
4:06 - 4:09Torej tu je moje vprašanje. Kako to,
-
4:09 - 4:13da ko imajo ljudje duševno bolezen,
je to vedno samo domišljija? -
4:13 - 4:16Kako to, da vsak drug organ lahko zboli
-
4:16 - 4:19in smo deležni sočutja, razen možgani?
-
4:19 - 4:21Rada bi povedala več o možganih,
-
4:21 - 4:23ker vem, da vam je na TED-u to všeč.,
-
4:23 - 4:27Dovolite mi, samo trenutek.
-
4:27 - 4:29Torej, imam dobre novice.
-
4:29 - 4:32Nekaj dobrih novic. Najprej naj povem,
-
4:32 - 4:34da smo prišli zelo daleč.
-
4:34 - 4:38Začeli smo kot majčkena enocelična ameba,
-
4:38 - 4:43majcena, ki se tišči k skali,
in naenkrat -- možgani. -
4:43 - 4:45Pa začnimo. (Smeh)
-
4:45 - 4:47Ta stvar ima veliko konjskih moči.
-
4:47 - 4:52Popolnoma je opremljena z zavestjo.
Ima najsodobnejše režnje. -
4:52 - 4:55Tu je zatilni reženj,
da lahko vidimo svet. -
4:55 - 4:58Imamo senčni reženj, da slišimo svet.
-
4:58 - 4:59Tule je malo dolgoročnega spomina,
-
4:59 - 5:05tako da, tista pijana noč, ki bi jo
najraje pozabili? Adijo! Ni je več. -
5:05 - 5:08Torej, možgani so napolnjeni s
100 milijardami nevronov, -
5:08 - 5:11ki brenčijo, z električnimi impulzi
prenašajo informacije, -
5:11 - 5:14brenčijo in brenčijo. Naj pokažem
pogled s strani. -
5:14 - 5:18Ne vem ali vsi vidite. (Smeh)
-
5:18 - 5:22Torej, brenčijo, in -- (Smeh) --
-
5:22 - 5:26in vsak -- vem,
sama sem to narisala. Hvala. -
5:26 - 5:30Vsak posamezni nevron ima lahko
-
5:30 - 5:33od 10.000 do 100.000 povezav
-
5:33 - 5:36ali dendritov, ali kakorkoli jim pravimo,
-
5:36 - 5:38in vsakič, ko se nekaj naučiš ali izkusiš,
-
5:38 - 5:41ta grm zraste, ta grm informacij.
-
5:41 - 5:44Si lahko predstavljate:
vsak človek v sebi nosi -
5:44 - 5:49to opremo, celo Paris Hilton? (Smeh)
-
5:49 - 5:50Kdo bi si mislil.
-
5:50 - 5:54Imam pa tudi nekaj slabih novic.
-
5:54 - 5:57To ni za enega med štirimi,
to je za vse štiri od štirih. -
5:57 - 6:01Nismo opremljeni za 21. stoletje.
-
6:01 - 6:05Evolucija nas ni pripravila na to.
Nimamo dovolj pasovne širine -
6:05 - 6:07in ljudje, ki pravijo, da se imajo lepo,
-
6:07 - 6:11da so v redu,
so še bolj nori kot mi. -
6:11 - 6:13Pokazala vam bom,
kje je nekaj spodrsljajev -
6:13 - 6:16v evoluciji. Naj vam razložim.
-
6:16 - 6:19Ko smo bili praljudje, -- (Smeh) --
-
6:19 - 6:23pred milijoni let, in smo iznenada
začutili, da nas ogroža -
6:23 - 6:27plenilec -- V redu? (Smeh) --
-
6:27 - 6:30Hvala. Narisala sem jih sama. (Smeh)
-
6:30 - 6:34Hvala lepa. Hvala. Hvala. (Aplavz)
-
6:34 - 6:38Hvala. -- torej, nas je preplavil
lasten adrenalin -
6:38 - 6:40in lasten kortizol, in nato
smo ubili ali bili ubiti, -
6:40 - 6:44jedli ali bili pojedeni in nato
smo se nenadoma izpraznili, -
6:44 - 6:46in bili spet normalni. V redu.
-
6:46 - 6:51Današnji problem je, da se sodobni človek,
-- (Smeh) -- -
6:51 - 6:55ko se počuti ogroženega,
napolni z lastnimi kemikalijami. -
6:55 - 6:59Ampak ker ne moremo
pobijati prometnikov (Smeh) -
6:59 - 7:04ali pojesti nepremičninskih posrednikov,
to gorivo ostane v našem telesu, -
7:04 - 7:07znova in znova, in tako smo neprestano
v stanju pripravljenosti, -
7:07 - 7:08neprestano. In še nekaj se je zgodilo.
-
7:08 - 7:11Nekje pred 150.000 leti,
ko smo spoznali jezik, -
7:11 - 7:14smo tej neprestani pripravljenosti
dodali še besede. -
7:14 - 7:17Tako ni samo, "O moj bog,
sabljezobi tiger," ampak tudi -
7:17 - 7:21"O moj bog, pozabil sem poslati email.
O moj bog, moja stegna so predebela. -
7:21 - 7:25O moj bog, vsi vedo, da sem neumen.
Nisem bil povabljen na božično zabavo!" -
7:25 - 7:27Tako imaš ta tečni ponavljajoči posnetek,
-
7:27 - 7:30ki se ponavlja in te spravlja ob pamet.
-
7:30 - 7:33Vidite, kaj je problem?
Kar nas je nekoč ščitilo, -
7:33 - 7:34nas zdaj spravlja ob pamet.
-
7:34 - 7:38Žal mi je, da prinašam slabe novice,
ampak nekdo jih mora. -
7:38 - 7:43Vaši hišni ljubljenčki
so srečnejši od vas. -
7:43 - 7:46(Smeh) (Aplavz)
-
7:46 - 7:51Tako da, mucka, mijav, srečna, srečna --
človeška bitja, zavožena. (Smeh) -
7:51 - 7:54Popolnoma in čisto zavožena.
-
7:54 - 7:56Ampak moje sporočilo je:
če se ne pogovorimo o tem, -
7:56 - 7:58in se ne naučimo spoprijeti
s svojim življenjem, -
7:58 - 8:01ne bo le eden od štirih.
Štirje od štirih bodo taki, -
8:01 - 8:04ki bodo resnično močno zboleli
v zgornjem nadstropju. -
8:04 - 8:07Ko smo že pri tem, ali lahko,
prosim, ne stigmatiziramo? -
8:07 - 8:13Hvala. (Aplavz)
-
8:13 - 8:24(Aplavz) Hvala.
- Title:
- Kaj je tako smešnega pri duševni bolezni?
- Speaker:
- Ruby Wax
- Description:
-
Bolezen telesa pri ljudeh vzbudi sočutje, pravi komedijantka Ruby Wax -- razen bolezni možganov. Zakaj? Energično in s kopico humorja, nas Wax, ki so ji pred desetletjem postavili diagnozo klinične depresije, poziva, da prenehamo s stigmatizacijo duševne bolezni.
- Video Language:
- English
- Team:
- closed TED
- Project:
- TEDTalks
- Duration:
- 08:44
Nika Kotnik approved Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? | ||
Nika Kotnik edited Slovenian subtitles for What's so funny about mental illness? |
Irma Sutlic
Živjo, naredila sem precej popravkov, zato raje pošiljam nazaj. Tako imaš možnost kaj popraviti, če se ne strinjaš. Najbolj sem se posvetila krajšanju besed - govornica izredno hitro govori in je težko spremljati dolge podnapise. Upam, da sem dobro zadela ravnovesje med krajšanjem in točnostjo povedanega.