Zakaj je zehanje nalezljivo? - Claudia Aguirre

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/why-is-yawning-contagious-claudia-aguirre

*Zeeeeeeeeeeh* Vas je že samo branje besede prisililo k zehanju? Razlogi za t.i. nalezljivo zehanje naj bi bili tako fiziološki kot psihološki. Vidimo ga pri otrocih, starih samo štiri leta, in celo pri psih. Claudia Aguirre gre skozi veliko zanimivih teorij, ki bi morda lahko razložile nalezljivo zehanje.

Avtorica lekcije Claudia Aguirre, animacija TED-Ed.

O, oprostite!

Ste kdaj zazehali,

ker je zazehal nekdo drug?

Niste posebno utrujeni,

a naenkrat na široko odprete usta

in močno

zazehate.

Ta fenomen je znan kot nalezljivo zehanje.

Čeprav znanstveniki
ne razumejo popolnoma,

zakaj se to zgodi,

trenutno raziskujejo veliko hipotez.

Poglejmo nekaj

prevladujočih,

začnimo z dvema fiziološkima hipotezama

in se nato premaknimo na psihološko.

Naša prva fiziološka hipoteza

trdi, da nalezljivo zehanje

sproži nek določen dražljaj

v prvotnem zehanju.

Temu se reče fiksiran vzorec obnašanja.

Zamislite si fiksiran vzorec obnašanja
kot refleks.

Zaradi tvojega zehanja zeham še jaz.

Podobno kot pri učinku domin

zehanje ene osebe sproži zehanje

pri osebi blizu, ki je dejanje opazovala.

Ko je enkrat ta refleks sprožen,

se mora odviti.

Ste poskušali ustaviti zehanje,

ko se je enkrat začelo?

Praktično nemogoče!

Druga fiziološka hipoteza

je znana kot nezavedna mimikrija,

oziroma učinek kameleona.

To se zgodi, ko oponašate obnašanje nekoga

ne da bi se zavedali,

pretanjen in nezaveden manever posnemanja.

Ljudje radi posnemamo držo drug drugega.

Če sediš nasproti nekoga,

ki ima prekrižane noge,

boš morda tudi sam prekrižal noge.

Ta hipoteza predlaga

da zehamo, ko zeha nekdo drug,

ker podzavestno posnemamo

njegovo ali njeno obnašanje.

Znanstveniki verjamejo,
da je ta učinek kameleona

mogoč zaradi posebnega seta nevronov,

znanega kot zrcalni nevroni.

Zrcalni nevroni so vrsta možganskih celic,

ki se, ko dejanje izvedemo, odzove enako

kot takrat, ko vidimo koga drugega

izvajati to dejanje.

Ti nevroni so pomembni

za učenje in samozavedanje.

Na primer, ko gledate nekoga,
kako nekaj dela,

na primer plete

ali si nanaša šminko,

vam lahko pomaga izvajati
ta dejanja bolj pravilno.

Nevrološke študije so z uporabo fMRI,

funkcionalne magnetne resonance,

pokazale, da ko vidimo nekoga zehati

ali celo samo slišimo njihovo zehanje,

se posebno področje v možganih,

kjer so ti zrcalni nevroni,

zasveti,

kar v nas povzroči odziv

z enakim dejanjem: zehanjem.

Naša psihološka hipoteza
prav tako vključuje

delo teh zrcalnih nevronov.

Rekli mu bomo sočutno zehanje.

Sočutje je zmožnost razumeti,

kaj čuti nekdo drug,

in deliti njihova čustva,

ključna sposobnost za socialno žival,
kot smo mi.

Pred kratkim so znanstveniki odkrili,

da nam pod-set zrcalnih nevronov

omogoča vživljanje v čustva drugih

na globlji ravni.

Znastveniki so odkrili

ta sočutni odziv na zehanje

med testiranjem prve hipoteze,

vzorec fiksiranega dejanja.

Ta študija naj bi pokazala,

da se pri psih refleks zehanja sproži

že samo ob zvoku človeškega zehanja.

Njihova študija je to sicer potrdila,

a našli so še nekaj zanimivega.

Psi so pogosteje zehali ob znanem zehanju,

na primer ob lastnikovem,

kot pa ob zehanju neznanca.

Tej študiji so sledile

druge študije na ljudeh in primatih,

ki so pokazale, da se nalezljivo zehanje

pojavi pogosteje med prijatelji
kot med neznanci.

Pravzaprav se nalezljivo zehanje
začne pojavljati,

ko smo stari štiri ali pet let,

takrat, ko otroci

razvijejo sposobnost
prepoznavanja čustev drugih.

Medtem ko novejše študije želijo

dokazati, da nalezljivo zehanje

temelji na moči vživljanja
v čustva drugih,

je potrebnih več raziskav,

da ugotovimo, kaj se pravzaprav dogaja.

Možno je, da odgovor leži

v povsem drugi hipotezi.

Ko naslednjič zazehate,

si vzemite trenutek,
pomislite kaj se je zgodilo.

Ste mislili na zehanje?

Je kdo blizu vas zazehal?

Je bil to neznanec ali vaš bližnji?

Ali sedaj zehate?