Kako stres vpliva na možgane - Madhumita Murgia

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/how-stress-affects-your-brain-madhumita-murgia

Stres ni vedno slab; lahko je uporaben za izbruh dodatne energije in osredotočenosti, na primer pri športu ali pri javnem nastopanju. Ampak ko je neprestan, začne spreminjati možgane. Madhumita Murgia nam pokaže, kako kroničen stres vpliva na velikost možganov, njihovo strukturo, delovanje, celo na gene.

Lekcija Madhumita Murgia, animacija Andrew Zimbelman.

Nemirno spiš,

si razdražljiv in slabe volje,

pozabljaš majhne stvari,

se ti zdi, da si
preobremenjen in izoliran?

Ne skrbi. Vsi smo to že doživeli.

Najbrž si samo pod stresom.

Stres ni vedno nekaj slabega.

Lahko je priročen za dodatni
izbruh energije in osredotočenosti,

kot na primer pri tekmovalnem športu

ali javnem nastopanju.

Ampak ko je stres neprestan,

tak kot ga doživlja
večina od nas vsak dan,

dejansko začne spreminjati možgane.

Kroničen stres, kot na primer
zgaranost ali napetosti doma,

lahko vpliva na velikost možganov,

njihovo strukturo

in funkcijo

vse do genov.

Stres se začne z osjo

hipotalamus-hipofiza-nadledvične žleze
(HPA),

serijo interakcij

med endokrinimi žlezami v možganih
in nad ledvico,

ki nadzorujejo odziv na stres.

Ko možgani zaznajo stresno situacijo,

je os HPA nemudoma aktivirana

in sprosti kortizol, hormon,
ki pripravi telo na takojšnjo akcijo.

A visoka raven kortizola,
ki traja dolgo časa,

uniči možgane.

Na primer, kronični stres poveča aktivnost

in število nevronskih povezav v amigdali,

možganskem centru za strah.

Ko se raven kortizola dviga,

se električni signali v hipokampusu,

delu možganov, ki je odgovoren za učenje,
spomine in nadzor stresa,

uničijo.

Hipokampus prav tako inhibira
aktivnost HPA osi,

tako da ko oslabi,

z njim oslabi tudi sposobnost
nadziranja stresa.

To pa še ni vse.

Kortizol lahko dobesedno skrči možgane.

Če ga je preveč, se sinaptične povezave
med nevroni izgubijo

in prefrontalni korteks se skrči,

to je del možganov, ki je odgovoren
za nadzor koncentracije,

odločanja,

presoje,

in socialnih interakcij.

Prav tako to vodi v nastanek manj
novih celic v hipokampusu.

To pomeni, da kronični stres povzroči,
da se težje učiš

in si težje zapomniš stvari

in prav tako lahko vodi
v bolj resne duševne težave,

kot je depresija
in sčasoma Alzheimerjeva bolezen.

Učinki stresa morda segajo vse do DNK.

Poskus je pokazal,

da količina nege, ki jo mati podgana
nudi svojemu novorojenčku,

igra pomembno vlogo v odzivu tega mladička
na stres kasneje v življenju.

Mladički z bolj ljubečimi mamami
so bili manj občutljivi na stres,

ker so njihovi možgani razvili
več receptorjev za kortizol,

ki se oprimejo kortizola
in zmanjšajo odziv na stres.

Mladiči neljubečih mam so imeli
ravno nasproten izid

in so tako postali bolj občutljivi
na stres kasneje v življenju.

To so epigenetske spremembe,

kar pomeni, da vplivajo
na izražanje genov,

ne da bi vplivale
direktno na genski zapis.

In te spremembe lahko obrnemo,
če zamenjamo mame.

A tu je presenetljiv rezultat.

Epigenetske spremembe, ki jih povzroči
ena sama podganja mama,

so se prenesle na mnoge generacije
podgan za njo.

Z drugimi besedami, posledice
teh dejanj so bile dedne.

Ni pa vse tako slabo.

Veliko načinov obstaja, da spremenite
učinek kortizola na možgane.

najbolj močni orožji sta gibanje
in meditacija,

ki vključujeta globoko dihanje

in zavedanje ter osredotočenost
na svojo okolico.

Obe aktivnosti zmanjšujeta stres

in povečata velikost hipokampusa,

in tako izboljšata spomin.

Naj te pritiski v vsakdanjem življenju
ne premagajo.

Nadzoruj svoj stres, preden bo stres
nadzoroval tebe.