Kdo sem jaz? Filozofsko vprašanje - Amy Adkins

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/who-am-i-a-philosophical-inquiry-amy-adkins

Skozi človeško zgodovino je vprašanje identitete gnalo pesnike pred prazen list papirja, filozofe v agoro in iskalce v orakelj. V kalnih vodah abstraktnega razmišljanja je težko pluti, zato ni čudno, da je grški zgodovinar Plutarh uporabil zgodbo o ladji, da bi ilustriral to kompleksnost. Amy Adkins osvetli Plutarhovo zgodbo o Tezejevi ladji.

Lekcija: Amy Adkins, animacija: Stretch Films, Inc.

Skozi zgodovino človeštva

so tri besede gnale pesnike
pred list papirja,

filozofe v Agoro

in iskalce v orakelj:

"Kdo sem jaz?"

Od antičnega grškega aforizma
iz Apolonovega templja,

"Spoznaj samega sebe",

do rockovske himne "Kdo si"
skupine The Who

filozofi, psihologi, akademiki,

znanstveniki, umetniki,
teologi in politiki

raziskujejo vprašanje identitete.

Hipoteze so različne
in manjka jim konsenz.

Gre za pametne, kreativne ljudi,

zakaj je potem tako težko
najti pravi odgovor?

Eden od izzivov je povezan
z zapleteno idejo trajne identitete.

Kateri "ti" je kdo?

Tisto, kar si danes?

Pred petimi leti?

Kar boš čez 50 let?

In kdaj je "sem"?

Ta teden?

Danes?

To uro?

To sekundo?

In kateri del tebe je "jaz"?

Tvoje fizično telo?

Tvoje misli in čustva?

Tvoja dejanja?

Te kalne vode abstraktne logike
je težko prepluti,

zato verjetno ni čudno,
da je za ilustracijo te zapletenosti

grški zgodovinar Plutarh
uporabil zgodbo o ladji.

V čem je tvoj "jaz"?

Zgodba pravi, da je kralj Tezej,
mitski ustanovitelj Aten,

lastnoročno pokončal
zlobnega Minotavra na Kreti

in se z ladjo vrnil domov.

Da bi obeležili to herojsko dejanje,

so Atenci tisoč let skrbno
ohranjali njegovo ladjo v luki

ter vsako leto uprizorili njegovo pot.

Ko se je del ladje izrabil
ali poškodoval,

so ga zamenjali z enakim delom
iz istega materiala,

tako da so sčasoma nadomestili
vse dele ladje.

Plutarh je menil,
da je Tezejeva ladja

primer filozofskega paradoksa,

povezanega s trajno identiteto.

Kako lahko zamenjamo
vse dele nečesa,

pa bo to v celoti še vedno ista stvar?

Predstavljajmo si dve ladji:

ladjo A, s katero je Tezej
pristal v Atenah,

in ladjo, s katero so Atenci pluli
tisoč let kasneje, ladjo B.

Enostavno vprašanje:
je ladja A enaka ladji B?

Nekateri menijo, da je vseh tisoč let
obstajala le ena ladja,

in ker so bile spremembe
na njej postopne,

nikoli ni nehala biti legendarna ladja.

Čeprav nimata skupnega niti enega dela,

sta ladji numerično enaki,
gre za eno in isto ladjo,

torej je A enako B.

Drugi trdijo, da Tezej
nikoli ni stopil na ladjo B,

njegova prisotnost na ladji
pa je bistvena lastnost Tezejeve ladje.

Brez njega ne obstaja.

Čeprav sta obe ladji
numerično enaki,

sta kakovostno neenaki.

Torej A ni enako B.

Kaj se zgodi, če upoštevamo
ta preskok?

Kaj če bi originalne dele ladje

nekdo zbiral in potem nazaj sestavil
celotno prvotno ladjo?

Potem bi brez dvoma obstajali
dve ladji:

tista, privezana v Atenah,

in tale na dvorišču nekega tipa.

Obe bi se lahko imenovali
Tezejeva ladja,

a samo ena bi bila prava.

Katera?

In še pomembneje: kaj ima to
opraviti s teboj?

Kot Tezejeva ladja

si celota stalno spreminjajočih se delov:

fizičnega telesa, uma, čustev,
okoliščin, celo svojih posebnosti,

se vedno spreminjaš, a vseeno
na čudovit in včasih nelogičen način

tudi ostajaš enak.

Tudi zato je vprašanje "Kdo sem jaz?"
tako zapleteno.

Da bi odgovoril nanj,

se moraš, kot mnogi veleumi pred teboj,

biti pripravljen spustiti
v neskončni ocean filozofskih paradoksov.

Lahko pa odgovoriš tudi takole:

"Sem legendarni junak,
ki močno ladjo vodi na epsko potovanje."

Tudi to bi delovalo.