Zakaj trideseta niso nova dvajseta

Klinična psihologinja Meg Jay ima drzno sporočilo za dvajset-in-nekaj-letnike: nasprotno od splošnega prepričanja vaša dvajseta niso odvečno desetletje. V tem provokativnem govoru Jay pravi, da dejstvo, da se poroka, kariera in otroci dogajajo kasneje v življenju, še ne pomeni, da ne morete začeti načrtovati že zdaj. Dá tri nasvete kako naj si dvajset-in-nekaj-letniki ponovno prilastijo odraslost v odločilnem desetletju svojega življenja.

Ko sem bila v svojih dvajsetih

sem imela prvo psihoterapevtsko stranko.

Jaz sem bila doktorska študentka klinične psihologije na Berkeleyju.

Ona je bila 26-letnica po imenu Alex.

Alex je prišla na svojo prvo seanso

oblečena v kavbojke in veliko, visečo majico

in se vrgla na kavč v moji pisarni,

brcnila z nog svoje natikače

in mi rekla, da se hoče pogovarjati o svojih težavah s fanti.

Ko sem to slišala, mi je res odleglo.

Moja sošolka je dobila za svojo prvo stranko požigalca.

(smeh)

In jaz sem dobila dvajset-in-nekaj-letnico, ki se je hotela pogovarjati o fantih.

Mislila sem, da bom to zmogla.

A nisem zmogla.

S smešnimi zgodbami, ki jih je Alex pripovedovala na seansah,

je bilo lahko samo prikimavati,

medtem ko sva se vrteli kot mački okoli vrele kaše.

"Trideseta so nova dvajseta," je govorila Alex,

in če ste vprašali mene, je imela prav.

Služba se je dogajala kasneje, zakoni so se dogajali kasneje,

otroci so se zgodili kasneje, celo smrt se je zgodila kasneje.

Dvajset-in-nekaj-letniki kot Alex in jaz niso imeli drugega kot čas.

A kmalu je moj nadzornik zahteval,

da se z Alex pogovorim o njenem ljubezenskem življenju.

Uprla sem se.

Rekla sem: "Seveda, hodi s slabšimi od sebe,

spi z navadnim butcem,

ampak saj se ne bo poročila z njim."

In potem je moj nadzornik rekel:

"Ne še, a morda se bo poročila z naslednjim.

Poleg tega, najboljši čas, da delaš z Alex na njenem zakonu,

je preden ga ima."

To je to, kar psihologi imenujejo "Aha!" trenutek.

To je bil trenutek, ko sem spoznala, da trideseta niso nova dvajseta.

Res je, ljudje se ustalijo kasneje kot v preteklosti,

a to še ne pomeni, da so Alexina dvajseta razvojni premor.

To je pomenilo, da so Alexina dvajseta najboljši razvoji trenutek

in midve sva tam sedeli in ga zapravljali.

Takrat sem spoznala, da je takšno nedolžno zanemarjanje

resnični problem z resničnimi posledicami,

ne samo za Alex in njeno ljubezensko življenje,

temveč tudi za kariere, družine in prihodnosti

dvajset-in-nekaj-letnikov vsepovsod.

Kar 50 milijonom dvajset-in-nekaj-letnikov

je v Združenih državah Amerike.

Govorimo o 15 % prebivalstva

oziroma o 100 %, če upoštevamo,

da nihče ni odrasel,

ne da bi šel najprej skozi svoja dvajseta.

Dvignite roko, če ste v svojih dvajsetih.

Res bi rada videla nekaj dvajset-in-nekaj-letnikov tukaj.

O, juhej! Vi vsi ste super!

Če delate z dvajset-in-nekaj-letniki, imate radi dvajset-in-nekaj-letnika,

izgubljate spanec zaradi dvajset-in-nekaj-letnika, dvignite...

V redu. Odlično, dvajset-in-nekaj-letniki so res pomembni.

Specializiram se za dvajset-in-nekaj-letnike, ker verjamem,

da si čisto vsak izmed tistih 50 milijonov dvajset-in-nekaj-letnikov

zasluži vedeti, kar psihologi,

sociologi, nevrologi in plodnostni strokovnjaki

že vedo:

da je prilaščanje svojih dvajsetih najenostavnejša,

a vseeno najbolj transformativna stvar, ki jo lahko naredite

za svoje delo, ljubezen, za svojo srečo,

morda celo za svet.

To ni moje mnenje. To so dejstva.

Vemo, da se 80 % najpomembnejših življenjskih dogodkov

zgodi pred 35. letom.

To pomeni, da se bo 8 izmed 10. odločitev,

izkušenj in "Aha!" trenutkov,

ki naredijo vaše življenje to kar je,

zgodilo do sredine vaših tridesetih let.

Tisti, ki ste čez 40, ne paničarite.

Mislim, da tejle množici ne bo hudega.

Vemo, da ima prvih 10 let kariere

eksponentni vpliv

na količino denarja, ki jo boste zaslužili.

Vemo, da je več kot polovica Američanov

poročena, živi ali hodi

s svojim bodočim partnerjem do 30. leta.

Vemo, da možgani izbruhnejo v drugi

in zadnji rasti v vaših dvajsetih,

ko se pripravljajo za odraslost,

kar pomeni, da karkoli želite spremeniti na sebi,

je zdaj pravi trenutek za to.

Vemo, da se osebnost spremeni bolj v vaših dvajsetih,

kot v katerem koli drugem življenjskem obdobju,

ter vemo, da ženska plodnost doseže vrhunec pri 28. letu,

in da se stvari zapletejo po 35. letu.

Vaša dvajseta so torej čas, da se izobrazite

o vašem telesu in vaših možnostih.

Ko torej pomislimo na otroški razvoj

vsi vemo, da je prvih pet let kritičnih

za razvoj jezika in navezanosti v možganih.

To je čas, ko ima vaše običajno, vsakodnevno življenje

neobičajen vpliv na to kar boste postali.

A manj pogosto slišimo, da obstaja

odrasli razvoj, in da so naša dvajseta

kritično obdobje odraslega razvoja.

A dvajset-in-nekaj-letniki tega ne slišijo pogosto.

Časopisi pišejo o spremenjenem razporedu odraslosti.

Raziskovalci imenujejo dvajseta podaljšana mladost.

Novinarji si zmišljujejo smešne vzdevke za dvajset-in-nekaj-letnike,

kot so "tviksterji" in "otrokodrasli."

Zares.

Kot kultura smo pripisali nepomembnost nečemu,

kar je odločilno desetletje odraslosti.

Leonard Bernstein je rekel, da za dosego velikih stvari,

potrebuješ načrt in ravno premalo časa.

Kaj ni to res?

Torej kaj mislite, da se zgodi,

ko potrepljaš dvajset-in-nekaj-letnika po glavi in rečeš,

"Imaš 10 dodatnih let, da začneš svoje življenje"?

Nič se ne zgodi.

To osebo ste oropali občutka nuje in ambicije

in zgodi se popolnoma nič.

Tako vsak dan pametni, zanimivi dvajset-in-nekaj-letniki,

kot ste vi, vaši sinovi ali hčere,

pridejo v mojo pisarno in govorijo takšne stvari:

"Vem, da moj fant ni primeren zame,

ampak to razmerje se ne šteje. Samo zapravljam čas."

Ali rečejo, "Vsi pravijo, da dokler začnem

s kariero do 30. leta, bo vse v redu."

Ampak potem začne zveneti bolj kot:

"Moja dvajseta so skoraj že za mano in nič nimam kar bi lahko pokazala.

Imela sem boljši življenjepis na dan, ko sem diplomirala."

In potem se spremeni v:

"Zmenkarjenje v mojih dvajsetih je bilo kot 'ples s stoli.'

Vsi smo se podili naokrog in se zabavali,

potem pa je okoli 30. glasba ugasnila

in vsi so se začeli usedati.

Nisem hotela biti edina brez stola,

zato včasih mislim, da sem se poročila s svojim možem,

ker je bil najbližji stol, ko sem dopolnila 30."

Kje so dvajset-in-nekaj-letniki?

Ne delajte tega!

V redu, to se sliši nekoliko pretirano, ampak nikar se ne slepite,

tveganja so velika.

Ko se približujete tridesetim,

se pojavi gromozanski pritisk tridesetih,

da začnete svojo kariero, si izberete mesto, partnerja

in imate dva ali tri otroke v veliko krajšem času.

Veliko teh stvari je nezdružljivih

in raziskave začenjajo kazati,

da jih je veliko težje in bolj stresno

opravljati vse naenkrat v naših tridesetih.

Kriza srednjih let v novem tisočletju

ni kupovanje rdečega športnega avtomobila.

Je spoznanje, da ne morete imeti kariere, ki si jo sedaj želite.

Je spoznanje, da ne morete imeti otroka, ki si ga sedaj želite,

ali da svojemu otroku ne morete dati brata ali sestre.

Preveč trideset- in štirideset-in-nekaj-letnikov

gleda sebe in mene, ki sedim nasproti njih,

in rečejo o svojih dvajsetih:

"Kaj sem delala? Kaj sem razmišljala?"

Želim spremeniti kar dvajset-in-nekaj-letniki

delajo in razmišljajo.

Povem vam zgodbo kako se lahko to spremeni.

Zgodbo o ženski po imenu Emma.

Kot 25-letnica je Emma prišla v mojo pisarno,

ker je imela, kot je rekla sama, krizo identitete.

Rekla je, da bi morda rada delala v umetnosti

ali zabavni industriji, vendar se še ni odločila,

zato je preteklih nekaj let delala kot natakarica.

Ker je bilo ceneje, je živela s fantom,

ki je bolj razkazoval svojo vzkipljivost kot ambicije.

Njena dvajseta so bila težka,

a še bolj težko je bilo njeno otroštvo.

Pogosto je jokala na najinih seansah,

potem pa se je ponavadi zbrala z besedami:

"Ne moreš si izbrati družine, lahko pa si izbereš prijatelje."

Nekega dne Emma vstopi,

položi glavo v svoje naročje

in joče večino najine ure.

Ravnokar je kupila novi žepni imenik

in jutro je preživela ob vpisovanju svojih številnih kontaktov,

potem pa je strmela v prazni prostor,

ki pride po besedah

"V nujnem primeru pokličite..."

Bila je skoraj histerična, ko me je pogledala in rekla:

"Kdo bo prišel, če me bo zbil avto?

Kdo bo skrbel zame, če bom imela raka?"

V tistem trenutku sem mogla zbrati vso svojo moč,

da nisem rekla "Jaz."

Vendar Emma ni potrebovala terapevta,

ki ga resnično skrbi.

Emma je potrebovala boljše življenje in vedela sem, da je bila to njena priložnost.

Odkar sem prvič delala z Alex, sem se naučila preveč,

da bi samo sedela in pustila, da gre Emmino odločilno desetletje

s fanfarami mimo naju.

Tekom naslednjih tednov in mesecev

sem povedala Emmi

tri stvari, ki si jih vsak dvajset-in-nekaj-letnik, naj bo moški ali ženska,

zasluži vedeti.

Najprej sem ji rekla, naj pozabi na krizo identitete

in si raje pridobi nekaj identitetnega kapitala.

Z identitetnim kapitalom mislim na stvari,

ki dodajo vrednost tvoji osebnosti.

Naredi nekaj, kar bo investicija

v osebo, ki morda želiš postati.

Nisem poznala prihodnosti Emmine kariere

in nihče ne pozna prihodnosti dela, a vem to:

Identitetni kapital poraja identitetni kapital.

Zdaj je torej čas za tisto službo nekje daleč,

tisto pripravništvo, tisto podjetje, ki ga želiš začeti.

Ne zavračam raziskovanja dvajset-in-nekaj-letnikov,

zavračam pa raziskovanje, ki ni namenjeno ničemur,

ki tako ali tako ni raziskovanje.

To je zavlačevanje.

Emmi sem rekla, naj razišče delovne možnosti in jih izkoristi.

Kot drugo, sem Emmi povedala, da je urbano pleme precenjeno.

Najboljši prijatelji so super, ko rabiš prevoz do letališča,

vendar dvajset-in-nekaj-letniki, ki se gnetejo

s podobno mislečimi vrstniki, omejijo svoja poznanstva,

svoje znanje, svoje razmišljanje, svoj govor

in svoja delovna mesta.

Tisti novi delček kapitala, tista nova oseba za zmenke,

skoraj vedno pride izven stalne družbe.

Nove stvari pridejo iz tako imenovanih šibkih vezi,

naši prijatelji od prijateljev od prijateljev.

Res je, polovica dvajset-in-nekaj-letnikov je brez- ali podpovoprečno zaposlena.

Vendar polovica jih ni in šibke vezi

so vstopnica v to skupino.

Polovica novih delovnih mest ni nikoli razpisanih,

zato je pogovor s sosedovim šefom

način, kako dobiš tisto neobjavljeno službo.

To ni goljufanje. Je znanost o širjenju informacij.

In še kot zadnje, Emma je verjela,

da si ne moreš izbrati družine, lahko pa si izbereš prijatelje.

To je bilo res, ko je odraščala,

vendar si bo Emma kot dvajset-in-nekaj-letnica kmalu izbrala svojo družino,

ko si bo izbrala partnerja

in začela svojo družino.

Emmi sem rekla, da je zdaj čas za izbiranje družine.

Morda mislite, da je pri tridesetih

boljši čas, da se ustalite

kot pri dvajsetih ali celo petindvajsetih

in jaz se strinjam.

Vendar to, da pograbite tistega s katerim slučajno živite ali spite,

ko vsi na Facebooku začnejo hoditi proti oltarju,

ni napredek.

Najboljši čas, da delate na svojem zakonu,

je preden ga imate

in to pomeni, da ste z ljubeznijo prav tako namerni,

kot ste z delom.

Izbira družine je zavestna odločitev

koga in kaj si želite,

ne le vztrajanje ali zapravljanje časa

z osebo, ki si je slučajno izbrala vas.

Kaj se je torej zgodilo z Emmo?

Šli sva skozi njen žepni imenik

in našla je bratranca bivše cimre,

ki je delal v galeriji v drugi zvezni državi.

Ta šibka vez ji je pomagala dobiti službo tam.

Ta ponudba za službo ji je dala razlog,

da je zapustila fanta s katerim je živela.

Danes, pet let pozneje, je organizatorka posebnih dogodkov za muzeje.

Poročena je z moškim, ki ga je zavestno izbrala.

Obožuje svojo novo kariero, obožuje svojo novo družino

in poslala mi je razglednico na kateri je pisalo:

"Zdaj se mi prostori za kontakte v nujnih primerih

ne zdijo dovolj veliki."

Emmina zgodba zveni preprosto

in ravno to obožujem pri delu z dvajset-in-nekaj-letniki.

Tako lahko jim je pomagati.

Dvajset-in-nekaj-letniki so kot letala, ki ravno zapuščajo letališče v Los Angelesu,

namenjena nekam na zahod.

Takoj po vzletu majhna sprememba smeri

pomeni razliko med pristankom na Aljaski ali Fidžiju.

Podobno lahko ima pri 21. ali 25. ali celo 29.

en dober pogovor, en dober odmor,

en dober TED govor ogromen učinek

na leta ali celo generacije, ki šele pridejo.

Tukaj je torej ideja vredna širjenja

vsakemu dvajset-in-nekaj-letniku, ki ga poznate.

Je preprosto kot tisto, kar sem se naučila reči Alex.

Je tisto, kar imam privilegij

reči dvajset-in-nekaj-letnikom, kot je Emma, vsak dan:

Trideseta niso nova dvajseta, zato si prilastite svojo odraslost,

pridobite nekaj identitetnega kapitala, uporabite svoje šibke vezi,

izberite si družino.

Naj vas ne opredeli tisto, česar niste vedeli

ali niste naredili.

O svojem življenju odločate ta trenutek.

Hvala.

(aplavz)