Bi žrtvovali enega človeka, da rešite pet ljudi? - Eleanor Nelsen

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/would-you-sacrifice-one-person-to-save-five-eleanor-nelsen

Predstavljajte si, da vidite vlak, ki brez nadzora drvi po tirih proti petim delavcem. Stojite poleg stikala, ki bo vlak preusmerilo na drugi tir. A tu je težava: tudi na drugem tiru je delavec, a samo eden. Kaj storite? Boste žrtvovali enega človeka, da bi rešili pet ljudi? Eleanor Nelsen pojasni etično dilemo, ki ji pravimo problem z vlakom.

Lekcija: Eleanor Nelsen, animacija: Eoin Duffy

Predstavljajte si vlak,
ki brez nadzora drvi po tirih,

naravnost proti petim ujetim delavcem.

Slučajno stojite poleg stikala,

ki lahko vlak preusmeri na drugi tir.

In tu je problem.

Tudi na tem tiru je delavec, a samo eden.

Kaj storiti?

Boste žrtvovali eno življenje,
da jih rešite pet?

To je problem z vlakom,

oblika etične dileme, ki jo je filozofinja
Philippa Foot razvila leta 1967.

Ta znana dilema nas prisili
v razmislek o tem, kako izbrati

med samimi slabimi možnostmi.

Bomo izbrali rešitev z najboljšim izidom

ali se držali moralne zapovedi,
ki prepoveduje usmrtitev drugega?

V neki študiji se je okoli 90 odstotkov
udeležencev strinjalo z uporabo stikala,

ki bi ubilo enega delavca
in jih rešilo pet;

druge študije, tudi
virtualne simulacije te dileme,

so prišle do podobnih zaključkov.

Take sodbe so v skladu
s filozofskim načelom utilitarizma,

ki pravi, da je moralno pravilna odločitev

tista, ki prinese največ blaginje
največjemu številu ljudi.

Pet življenj odtehta eno,

čeprav to pomeni, da
nekoga obsodimo na smrt.

A ljudje ne razmišljajo vedno utilitarno,

kar vidimo, če dilemo z vlakom
malo spremenimo.

Tokrat stojite na mostu nad tirom,

ko se vlak približuje.

Ni drugega tira,

a poleg vas stoji zelo velik možak.

Če ga pahnete preko mostu,
bo njegovo telo ustavilo vlak

in rešilo pet delavcev,

sam pa bo umrl.

Za utilitariste je odločitev enaka,

izgubiti eno življenje in jih rešiti pet.

A v tem primeru jih je
samo kakih 10 odstotkov dejalo,

da je prav vreči možaka na tir.

Instinkt nam pove, da je
namerna povzročitev smrti

drugačna od tega, da nekdo umre
kot kolateralna škoda.

Zdi se narobe,
a ni lahko pojasniti, zakaj.

Stik med etiko in psihologijo

je najbolj zanimiva stvar
pri dilemi z vlakom.

Dilema in njene variacije razkrijejo,
da naše videnje pravilnega in napačnega

ni odvisno samo od logičnega tehtanja
dejavnikov za in proti.

Moški, na primer, pogosteje od žensk

pravijo, da je v redu
pahniti možaka preko mostu.

Prav tako ljudje, ki so
pred odločitvijo gledali skeč.

V neki študiji z virtualno resničnostjo

so ljudje lažje žrtvovali
moškega kot žensko.

Raziskave so proučevale delovanje možganov

ljudi, ki so se ukvarjali
s klasično dilemo in tisto z mostom.

Oba scenarija aktivirata dele možganov,
povezane z zavestnim odločanjem

in čustvenimi odzivi.

A v verziji z mostom
je čustveni odziv veliko močnejši.

Večja je tudi dejavnost dela možganov,

povezanega z reševanjem
notranjih konfliktov.

Zakaj ta razlika?

Ena razlaga pravi, da je
poslati nekoga v smrt bolj osebno,

da sproži čustveno nasprotovanje
uboju drugega,

a konflikt je v tem, da vemo,
da je to logična rešitev.

Vlakologijo so nekateri
filozofi in psihologi kritizirali.

Trdijo, da ne razkriva ničesar,
saj so njene predpostavke tako nerealne,

da je udeleženci ne jemljejo resno.

A zaradi nove tehnologije
je tovrstna etična analiza

pomembnejša kot kdajkoli prej.

Vozila brez voznika bodo
morda morala sprejemati odločitve,

kot so denimo povzročitev majhne nesreče,
da bi preprečili večjo.

Vlade pa raziskujejo
avtonomne vojaške drone,

ki bi lahko odločali o tem,
ali bodo tvegali civilne žrtve,

da bi napadli pomembno tarčo.

Če naj bodo te odločitve etične,

se moramo vnaprej odločiti,
kako vrednotiti človeško življenje

in oceniti, kaj je bolje.

Raziskovalci, ki se ukvarjajo
z avtonomnimi sistemi,

sodelujejo s filozofi

pri zapletenem vprašanju
programiranja etike v naprave,

kar kaže, da celo hipotetične dileme

lahko trčijo v vprašanja resničnega sveta.