Je telekineza resnična? - Emma Bryce

Ogled celotne lekcije: http://ed.ted.com/lessons/is-telekinesis-real-emma-bryce

Telekineza, zmožnost upravljanja snovi z umom, je lastnost nekaterih najbolj znanih izmišljenih likov, vključno z Neom, Yodo in seveda Carrie. Ampak, ali je ta kontrola v resničnem življenju sploh mogoča? Emma Bryce postavi telekinezo pred preizkus z znanstveno metodo.

Lekcija Emma Bryce, animacija Delphine Burrus.

Ko je zloglasna izmišljena junakinja

Carrie White, zažgala dvorano,
v kateri je potekal maturantski ples,

in priklicala grozo nad svoje mesto,

se je zanašala na svojo moč telekineze,

zmožnosti manipuliranja
s fizičnimi predmeti s samo močjo uma.

A medtem ko je Carrie domišljijski film,
ki temelji na knjigi,

je vera v telekinezo
vse prej kot izmišljena.

Stoletja so ljudje trdili,
da res imajo moč

nadzora gibanja predmetov samo z umom.

Levitacija, odpiranje vrat z voljo
in ukrivljanje žlic so zanimivi primeri.

To se zgodi v filmu Matrica,
ko Neo ustavi krogle sredi zraka,

in to je veščina,
ki jo Yoda obvlada do potankosti.

Ampak, ali je telekineza resnična,

ali izmišljena, prav tako kot
Carrie, Yoda in Neo skupaj?

Da bi to raziskali, moramo preučiti
trditve o telekinezi

skozi znanstveni pogled
z znanstvenimi metodami.

Telekineza je del discipline,
imenovane parapsihologija,

v kateri raziskovalci preučujejo
nadnaravne pojave.

Parapsihologi imajo to,
kar počnejo, za znanost,

drugi znanstveniki pa
se s tem ne strinjajo.

Začnimo z nekaj temeljnimi opažanji.

Opažanje št. 1:

Čeprav obstaja mnogo
anekdot o telekinezi,

ni nobenega znanstvenega dokaza
o njenem obstoju;

nobena študija, narejena
po znanstvenih metodah

in ponovljena v laboratoriju,
nam ne more pokazati, da je resnična.

V 30-ih letih 19. stoletja je t. i.
oče parapsihologije, Joseph Banks Rhine,

testiral v laboratoriju,
ali lahko ljudje uporabijo telekinezo,

da bi vrgli kocko, kot bi želeli.

A zatem znanstveniki niso mogli
ponoviti njegovih rezultatov,

in ker je ponovljivost ključna
pri dokazovanju ideje,

je bil to problem.

Poleg znanstvenikov obstaja nešteto
samooklicanih telekinetikov,

a so vse razkrinkali kot prevarante,

ali pa ne morejo delovati pod pogoji,
kjer nimajo vsega pod nadzorom,

kar nakazuje, da manipulirajo s situacijo,
da dobijo želene rezultate.

Danes je na voljo velika količina
denarnih nagrad pri veliko organizacijah

za kogarkoli, ki dokaže, da so nadnaravne
sposobnosti, kot telekineza, resnične.

A to bogastvo ostaja neosvojeno.

Opažanje št. 2:

Ko preučujemo telekinezo,

ne obstaja soglasje o tem,
kaj natančno merimo.

So tu na delu močni možganski valovi
kot pri Yodi?

Ker ni medsebojnega strinjanja, je
nemogoče uporabiti raziskovalne standarde,

kar je zahtevano
na vseh drugih področjih znanosti,

da bi preučili veljavnost ideje.

Opažanje št. 3:

Smisel znanosti je, da odkrije neznano,

in v zgodovini znanstvenih raziskav
se je vsekakor zgodilo,

da so bila nova odkritja
v nasprotju z veljavno znanostjo

in so celo spremenila
celotne veje znanosti.

Taka odkritja morajo biti
dokazana izredno previdno,

da prenesejo dvom.

V primeru telekineze
ideja nasprotuje uveljavljeni znanosti,

a ji manjka močan dokaz.

Naše vesolje nadzorujejo
in razlagajo zakoni fizike

in eden izmed njih pravi, da možganski
valovi ne morejo nadzorovati predmetov,

ker niso ne tako močni
ne tako daljnosežni,

da bi vplivali na karkoli
zunaj naših lobanj.

Fizika prav tako pove, da sta edini sili,
ki lahko vplivata na predmete od daleč,

magnetna in gravitacijska.

Najbrž najbližje telekinezi,
kar lahko pojasni znanost,

je uporaba misli za nadzor robotske roke.

V možgane pacientov po kapi,
ki se ne morejo premikati,

lahko raziskovalci vgradijo majhne žice
v predel, ki nadzoruje gibanje,

in nato naučijo pacienta, da se osredotoči
na premikanje robotske roke,

ki se obnaša kot podaljšek
njihovega uma, in deluje.

Neverjetno je, a ni telekineza.

Pacientove misli niso samo medle,
nezaznavne stvari.

So merljivi možganski signali,
ki se prevedejo skozi žice v robota.

Znanost lahko izmeri,
testira in pojasni gibanje,

in tako smo dokazali,
da je tak nadzor z umom resničen.

Znanost je počasen
proces nabiranja dokazov,

ki idejo podpirajo, ali pa so proti njej.

Ko naložimo dokaze,
lahko vidimo, kateri stolp je višji,

in v primeru telekineze,
to ni stolp, ki dokazuje njen obstoj.

Nekateri pravijo, da se mistični pojavi
ne ujemajo z omejitvami znanosti,

in to je v redu.

A potem telekineza postane stvar
lastnega prepričanja.

Če nečesa ne moremo znanstveno oceniti,
potem ne more biti opisano kot znanstveno.

Torej, rezultat naše raziskave odkrije,
da ne glede, kako močno hočemo verjeti,

da je sila znotraj nas,

je dokazov o telekinezi malo.

Žal mi je Neo, Carrie in Yoda.

Vaše sposobnosti so neverjetne,
a za zdaj spadajo v film.