Zakaj bi morali namesto ciljev morali definirati svoje strahove

Težke odločitve -- tisto, kar se bojimo početi, vprašati, povedati -- so ponavadi točno tisto, kar moramo storiti. Kako lahko premagamo osebno paralizo in ukrepamo? Tim Ferriss nas vzpodbudi da si predstavljamo in podrobno zapišemo naše strahove, v preprosti a učinkoviti vaji imenovani "določanje stahov". Naučite se več o tem, kako vam lahko ta vaja pomaga uspeti v stresnem okolju in določiti, na kaj lahko vplivate in na kaj ne.

Torej, ta moja vesela slika
je bila posneta leta 1999.

Bil sem v zadnjem letniku faksa,

in bilo je takoj po plesnih vajah.

Bil sem zares, zares srečen.

In spomnim se točno, kje sem
bil teden in pol za tem.

Sedel sem na zadnjih sedežih
svojega kombija,

na parkirišču kampusa,

ko sem se odločil,

da bom storil samomor.

Od odločitve do planiranja
sem prešel zelo hitro.

In do roba tega prepada sem
prišel tako blizu.

Temu sem takrat prišel najbližje.

In edini razlog, zaradi česar sem
umaknil prst s sprožilca,

je zahvaljujoč nekaj golim naključjem.

In po tem dejstvu,

me je najbolj prestrašilo prav to:
element naključja.

Postal sem zelo sistematičen
pri testiranju različnih možnosti

kontroliranja svojih vzponov in padcev,

kar pa se je izkazalo kot dobra naložba.
(Smeh)

Marsikateri normalni človek bo morda
imel 6-10 epizod depresije

v svojem življenju.

Jaz imam bipolarno depresijo.
Imamo jo v družini.

Na tisti točki sem imel 50-plus

in ogromno sem se naučil.

Imel sem veliko odločilnih trenutkov,

veliko bojev s temo,

kjer sem se veliko naučil.

In pomislil sem, namesto da vstanem
in dam kakršnekoli recepte za uspeh,

ali prikažem vrhunce tega obdobja,

bom raje delil svoj recept, kako se
izogniti samouničenju

in zagotovo samo-paralizi.

In orodje, ki se je izkazalo za najbolj
zanesljivo varnostno mrežo

pri čustvenem prostem padu

je bilo isto orodje,

ki mi je pomagalo
pri najboljših poslovnih odločitvah.

A to je sekundarno.

In to je ... stoicizem.

Zveni dolgočasno.

(Smeh)

Morda pomislite na Spocka,

lahko pa prikliče tako podobo --

(Smeh)

krave, ki stoji na dežju.

Ni žalostna. Ni pa niti vesela.

Samo neobčutljivo bitje, ki sprejme,
karkoli življenje prinese.

Morda ne boste pomislili na ultimativnega
nasprotnika, recimo, Billa Belichicka,

ki je glavni trener ekipi
New England Patriots,

ki ima NFL rekord vseh časov,
v številu Super Bowl zmag.

In stoicizem se je v vrstah NFL-a
razširil kot požar,

kot vrsta treniranja mentalne trdnosti
v zadnjih nekaj letih.

Morda ne pomislite na ustanovitelje --

Thomas Jefferson, John Adams in
George Washington

so le trije izmed tistih,
ki so stoicizem študirali.

George Washington
je ustvaril igro o stoiku-

Imenovala se je "Cato, tragedija" -

ki jo je za motivacijo odigral za svoje
vojake v dolini Forge.

Zakaj bi se torej ljudje, ki ukrepajo,
osredotočali na starodavno filozofijo?

Zdi se zelo akademsko.

Spodbujam vas, da o tem razmislite
malo drugače,

kot o operacijskem sistemu za uspeh v
visoko stresnem okolju,

za boljše odločitve.

In vse se je začelo tu,

recimo,

na verandi.

Torej, nekje okoli 300 pr.n.št. v Atenah,

je človek z imenom Zeno Citiuma
poučeval kar nekaj lekcij,

hodeč naokoli po poslikani verandi
imenovani stoa.

To je kasneje postal stoicizem.

In v Grško-Rimskem svetu

so ljudje stoicizem uporabljali
kot celovit sistem

za mnoge, mnoge stvari.

A za naše namene, je bil glavni med njimi
treniranje samega sebe,

da si ločil tisto, kar si lahko in tisto,
česar nisi mogel kontrolirati,

nato pa si delal vaje, da si se fokusiral

na tisto zadnje,

To zmanjšuje čustveno reaktivnost,

kar pa je lahko super-moč.

Recimo, za namene pogovora,
da ste podajalec.

Zamudite podajo. Ste besni sami nase.

To vas lahko stane igre.

Če ste direktor podjetja in se na
cenjenega delavca zelo zjezite

zaradi manjšega prekrška,

vas to lahko stane tistega delavca.

Če ste študent na fakulteti in imate
dokaj slabo obdobje,

počutite pa se brez moči in upanja,

vas to brez dvoma lahko stane življenja.

Stave so tako zelo, zelo visoke.

In obstaja mnogo orodij, ki vas bodo
pripeljala tja.

Osredotočil se bom na tistega, ki mi je
2004 popolnoma spremenil moje življenje.

Našlo me je zaradi dveh stvari:

zelo dober prijatelj, mlad fant mojih let,
je nepričakovano umrl zaradi raka,

nato pa me je punca, za katero sem mislil,
da se bova poročila, zapustila.

Imela je dovolj in ni mi napisala
"Dragi John" pisma,

dala pa mi je tole,

"Dragi John" spominsko ploščo.

(Smeh)

Ne izmišljujem si. Obdržal sem jo.

"Delovni čas je do petih."

To mi je dala, da si dam na pisalno
mizo za osebno zdravje,

saj sem v tistem času delal
na svojem prvem pravem poslu.

Pojma nisem imel, kaj delam.
Delal sem 14 ur in več na dan,

sedem dni na teden.

Bil sem na različnih stimulansih,
da sem zmogel.

Bil sem na pomirjevalih,
da sem se pomiril in zaspal.

Bila je katastrofa.

Počutil sem se totalno ujetega.

Kupil sem si knjigo o preprostosti,
ter poskušal najti odgovore.

In našel sem citat, ki mi
je spremenili življenje,

in sicer: "V domišljiji pogosto trpimo
bolj, kot v resničnosti,"

avtor je Seneka mlajši,

znan stoicistični pisatelj.

To me je pripeljalo do njegovih pisem,

kar me je pripeljalo do vadbe,

"premeditatio malorum",

kar pomeni pre-meditacija nesreč.

Če posplošimo,

gre za vizualiziranje najhujših
scenarijev, tistega, česar se bojimo,

kar nam preprečuje, da ukrepamo,

da bi lahko ukrepali
in premagali paralizo.

Moj problem je bilo nemiren um-
izredno glasen, neustavljiv.

Samo razmišljati o problemih ne deluje.

Moral sem zbrati svoje misli na papirju.

Tako da sem ustvaril pisno vadbo,

imenovano "določanje strahov"
kot določanje ciljev,

zase.

Sestoji iz treh strani.

Popolnoma preprosto.

Prva stran je točno tukaj.

"Kaj če bi jaz ...?"

To je vse, česar se bojite,

vse, kar vam povzroča tesnobo,

vse, s čimer odlašate.

Lahko je, da vabilo na zmenek,

zaključiti razmerje,

prositi za povišico, dati odpoved,
ustvariti podjetje.

Lahko je karkoli.

Zame je bilo vzeti si prve
počitnice v štirih letih

in se oddaljiti od mojega posla
za en mesec, da bi šel v London,

kjer sem lahko bival
v prijateljevi sobi zastonj,

da se bi se odstranil iz posla,

ali pa ga preprosto zaprl.

V prvem stolpcu "Definiraj,"

si zabeležiš vse možne slabe izide,
ki se lahko zgodijo

če slediš temu koraku.

Želiš si jih 10 do 20.

Ne bom šel čez vse, vam bom
pa dal dva primera.

Eden je, šel bom v London, deževalo bo,
depresiven bom,

vse skupaj bo velika izguba časa.

Številka dve, zamudil bom
obvestilo z davčne službe

in opravili mi bodo revizijo,

me kako drugače napadli, zaprli,
ali kaj podobnega.

In potem sledi stolpec "Prepreči".

V tem stolpcu si zabeležite odgovore na:

Kaj lahko storim, da preprečim
vsako izmed napisanih točk,

ali, nenazadnje, zmanjšam
možnost, da bi se zgodile?

Za točko, da bom v Londonu
postal depresiven,

s seboj bi lahko vzel prenosno modro lučko

in jo uporabljal 15 minut vsako jutro.

Vedel sem, da to prepreči
epizode depresije.

Glede davčne pa, lahko bi
spremenil naslov za pošiljanje,

tako da bi šli papirji k moji računovodji,

namesto na moj kurirski naslov.

Mala malica.

Nato nadaljujemo z "Popravi".

Tako da, če se zgodi najslabša možnost,

kaj lahko storimo, da vsaj
malo popravimo škodo

oziroma, koga prositi za pomoč?

Za prvi primer torej, London,

lahko bi namenil nekaj denarja, letel
v Španijo, se malo posončil,

popravil škodo, če bi bil res nesrečen.

V primeru izgubljenega obvestila z davčne,

lahko bi poklical prijatelja,
ki je odvetnik,

ali pa vprašal, recimo, profesorja prava,

kaj priporočata,

s kom govoriti o tem, ter kako so ljudje
to rešili v preteklosti.

Torej, eno vprašanje, ko popisujete
prvo stran je:

Je že kdorkoli v zgodovini časa,

manj inteligenten ali manj zagnan,

to ugotovil?

Velika verjetnost je, da bo odgovor "Da".

(Smeh)

Druga stran je preprosta:

Kakšne so lahko prednosti poskusa,
ali pa delnega uspeha?

Vidite lahko, da se igramo s strahovi

in imamo zares konzervativen pogled nanje.

Torej, če ste poskusili,
karkoli ste mislili,

morda ste gradili samozavest, spretnosti,

čustveno, finančno, kako drugače?

Kaj so lahko prednosti, varnega udarca?

Porabite 10 do 15 minut za to.

Stran tri.

Verjetno najpomembnejša,
zato je ne preskočite:

"Stroški ne-ukrepanja."

Ljudje smo odlični pri razmišljanju,
kaj bi lahko šlo narobe,

ko bi lahko poskusili kaj novega,
recimo, prosili za povišico.

Kar pa ne pomislimo je, kako grozna je
lahko cena, če stvari ostanejo iste --

če ničesar ne spremenimo.

Tako da bi se morali vprašati,

če se izognemo temu ukrepu ali odločitvi

in podobnim ukrepom in odločitvam,

kako bo moje življenje izgledalo čez tri,
šest, 12 mesecev, čez tri leta?

Če greste dlje
začne delovati neoprijemljivo.

Če pa se spustimo v podrobnosti --
ponovno, čustveno, finančno,

fizično, kakorkoli.

In, ko sem to storil, se mi je naslikal
grozen prizor.

Samo-zdravil sem se,

moje podjetje bi se podrlo kadarkoli,

če ne bi stopil stran.

Boril sem se za odnose.

In odkril sem, da ne-ukrepanje ni bilo
več prava možnost zame.

To so te tri strani. To je to.
To je določanje strahov.

In po tem sem ugotovil,
na lestvici od ena do deset,

ena pomeni najmanjši,
deset pa največji vpliv,

če se odločim za to pot, tvegam

začasno in povratno bolečino od ena do tri

za osem do 10 pozitivne
življenjske spremembe,

ki je lahko delno-stalna.

Zato sem se odločil za to pot.

Nobena od katastrof se ni uresničila.

Bilo je nekaj trenj, seveda.

Uspel sem se oddaljiti od podjetja.

Na koncu sem podaljšal pot
in sem leto in pol potoval okoli sveta,

kar je postalo osnova za mojo prvo knjigo,

ki me je danes pripeljala sem.

In sledim lahko mojim največjim zmagam

in največjim katastrofam,
ki sem se jim izognil

in se vrnem k določanju strahov,

vsaj enkrat na tri mesece.

To ni zdravilo za vse.

Ugotovili boste, da so nekateri vaši
strahovi utemeljeni.

(Smeh)

A tega ne bi smeli zaključiti,

brez da jih najprej date pod drobnogled.

In to ne povzroči, da so težki časi
in težke odločitve lahke,

a lahko jih olajša.

Rad bi zaključil z opisom enega mojih
najljubših modernih stoikov.

To je Jerzy Gregorek.

Je štirikratni svetovni prvak
v olimpijskem dviganju uteži,

politični ubežnik,

objavljeni poet,

62 let star.

Še vedno pretepe mene in mnoge izmed vas.

Res je impresiven gospod.

Veliko časa sem preživel
na njegovi stoi, verandi,

ga spraševal o življenju in treningih.

Bil je del društva Solidarnost na Poljskem

ki je ne-nasilno društvo
za socialne spremembe,

ki pa ga je vlada nasilno zatrla.

Izgubil je kariero kot gasilec.

Nato je bil njegov mentor, duhovnik,
ugrabljen, mučen in ubit

in vržen v reko.

Nato so grozili njemu.

Skupaj z ženo sta pobegnila iz Poljske,
hodila iz države v državo,

dokler nista prišla v Ameriko,
praktično brez vsega,

spala sta na tleh.

Sedaj živi v Woodsidu, Kalifornija,
v zelo lepem kraju

in od 10.000-ih ljudi, ki sem
jih spoznal v življenju,

bi njega uvrstil med top 10,

če merimo uspeh in srečo.

Vse to ima bistvo, ostanite pozorni.

Pred nekaj tedni
sem mu poslal sporočilo

in ga vprašal, če je kdaj bral
stoicistično filozofijo?

In odgovoril je na dveh straneh.

To sicer ni njemu podobno,
je mož malo besed.

(Smeh)

In ne samo, da je poznal stoicizem,

poudaril je, kako je za vse njegove
najpomembnejše odločitve,

vse točke prepletanja,

ko je stal za svojimi principi in etiko,

uporabil stoicizem in nekaj podobnega
določanju strahov,

kar me je šokiralo.

In zaključil je z dvema točkama.

Številka ena: ni si mogel predstavljati
lepšega življenja,

kot stoičnega.

In zadnja je bila njegova mantra,
ki jo uveljavlja pri vsem

in jo tudi vi lahko:

"Lahke odločitve, težko življenje.

Težke odločitve, lahko življenje."

Težke odločitve --

česar se najbolj bojimo storiti,
vprašati, povedati,

te so najpogosteje
točno tisto, kar moramo storiti.

In največji izzivi, največji problemi,
ki jih imamo,

nikoli ne bodo mogli biti rešeni s
preprostimi pogovori,

ne glede na to, ali so samo v vaših glavah
ali z drugimi.

Zato vas spodbujam, da se vprašate:

Kje v vaših življenjih, trenutno,

bi definiranje strahov lahko bilo bolj
pomembno, kot definiranje ciljev?

V mislih imejte besede Seneca:

"Pogosteje trpimo bolj v domišljiji
kot v realnosti."

Najlepša vam hvala.

(Aplavz)