Fotografije, ki dajejo glas živalskemu kraljestvu

Fotograf narave, Frans Lanting, uporabi živahne podobe, da nas popelje globoko v živalski svet. V tem kratkem, vizualnem govoru nas pozove k vnovični povezavi z drugimi zemeljskimi bitji in k slečenju metaforičnih kož, ki nas ločujejo med sabo.

Pri TED je
v središču pozornosti človeštvo,

jaz pa bi rad dodal še glas za živali,

katerih telesa in umi
in duhovi so nas izoblikovali.

Pred nekaj leti sem imel srečo,

da sem srečal starešino plemena
na otoku nedaleč od Vancouvra.

Njegovo ime je Jimmy Smith

in z mano je delil zgodbo,

ki si jo pripovedujejo
med njegovimi ljudmi,

ki si pravijo Kwikwasut'inuxw.

Pred davnimi časi, mi je rekel,

so vse živali na Zemlji bile eno.

Čeprav na zunaj izgledajo različno,

so odznotraj vse enake

in od časa do časa so se zbrale

pri sveti jami globoko v gozdu,
da bi slavile svojo enotnost.

Ko so prispele,

so si slekle svojo kožo.

Krokar je slekel svoje perje,
medved svoj kožuh

in losos svoje luske,

potem pa so zaplesali.

Nekega dne pa je do jame prispel človek
in se smejal temu, kar je videl,

ker ni razumel.

Osramočene so živali pobegnile

in to je bilo zadnjič,

da so se razkrile na takšen način.

Starodavno razumevanje, da so pod svojimi
različnimi identitetami vse živali eno,

je bilo zame močan navdih.

Rad grem mimo krzna, perja in lusk.

Rad bi prišel pod kožo.

Ne glede na to,
ali sem soočen z ogromnim slonom

ali majhno drevesno žabo,

je moj cilj, da nas povežem z njimi,
iz oči v oči.

Lahko se vprašate,
če sploh kdaj fotografiram ljudi?

Seveda.
Na mojih slikah so vedno prisotni ljudje,

ne glede na to, da se lahko zdi,
da upodabljajo želve

ali pume

ali leve.

Naučiti se morate le,
da vidite skozi njihovo krinko.

Kot fotograf poskušam seči čez razlike
v našem genetskem ustroju,

da bi lahko občudoval vse,
kar imamo skupnega

z vsemi živimi stvarmi.

Ko uporabljam svoj fotoaparat,

slečem svojo kožo

kot živali pri tisti jami,

da lahko pokažem, kdo so v resnici.

Kot živali, ki so blagoslovljene
z močjo racionalne misli,

se lahko čudimo zapletenosti življenja.

Kot državljani planeta v težavah
imamo moralno dolžnost,

da se spopademo z dramatičnim
zmanjšanjem v raznolikosti življenja.

Kot ljudje s srcem,

pa se lahko veselimo enotnosti življenja

in morda lahko spremenimo,

kar se je nekoč zgodilo v tisti sveti jami.

Najdimo način, da se pridružimo plesu.

Hvala.

(aplavz)