Sem doktorski študent
kar pomeni, da imam vprašanje.
Kako lahko digitalne vsebine naredimo oprijemljive?
Kajti
na eni strani je digitalni svet, v katerem
se trenutno gotovo dogaja veliko stvari.
Ta svet ni materialen in za nas ljudi ni popolnoma resničen.
Je virutalen.
Na drugi strani pa ljudje
živimo v fizičnem svetu.
Ta svet je bogat, ima dober okus, lepo diši.
Vprašanje je: kako digitalni svet
prenesti v fizičnega?
To je moje vprašanje.
Če na primer pogledate, kako se iPhone odziva na dotik
in Wii na telesno aktivnost,
lahko vidite tendenco: prilagaja se fizičnemu svetu.
Vprašanje je: kako naprej?
Imam tri odgovore, ki bi vam jih rad pokazal.
Prvi je masa.
Ljudje občutimo
težo predmeta v naših rokah.
Bi se dalo to uporabiti pri mobilnih telefonih?
Naj vam pokažem telefon, ki spreminja težo.
To je škatlica v obliki telefona
z železno utežjo v notranjosti, ki jo lahko premikamo.
Lahko čutimo, kje je škatlica najtežja.
Premikamo njeno gravitacijsko središče.
Na primer, količino digitalne vsebine lahko povečamo
s fizično maso.
Vsebine lahko premikamo po ekranu
in hkrati čutimo, kje so, zaradi teže naprave.
Dodatna prednost je, da je naprava primerna za navigacijo.
Lahko vas vodi po mestu.
Teža vam lahko narekovala:
"Ok, premakni se desno. Hodi naprej. Tukaj zavij levo."
Dobro pri tem je, da ti ni treba ves čas gledati naprave,
oči imaš proste za opazovanje mesta.
Masa je torej prva stvar.
Druga stvar je oblika.
Občutimo tudi obliko predmetov, ki jih imamo v rokah.
Če si naložite e-knjigo, ki ima 20 strani --
lahko so tudi tanke, kajne --
toda, če ima knjiga 500 strani, bi radi začutili "Harry Potter" težo.
Debela knjiga.
Naj vam pokažem telefon, ki spreminja obliko.
Zopet imamo škatlico v obliki mobilnega telefona.
Tale lahko spreminja obliko.
Lahko se igramo z obliko.
Na primer, v žepu je lahko tanka,
saj nam tako najbolj ustreza,
če pa jo imamo v rokah, se lahko razširi proti nam.
spodnji del je tanjši.
Če spremenimo prijem, se temu prilagodi.
Uporabna je tudi za gledanje filmov na nočni omarici
ali kot stoječa budilka.
Je precej preprosta.
Naslednja stvar je,
da včasih na mobilnih telefonih gledamo vsebine,
ki so večje kot sam telefon.
V tem primeru -- kot tukaj, kjer imamo aplikacijo, ki je večja od ekrana --
ti oblika telefona lahko pove,
"Ok, izven ekrana je več vsebine.
Ne vidiš je, ampak je tam."
Lahko pa jo čutiš, saj je tisti rob debelejši.
Oblika je druga stvar.
Tretja stvar deluje na drugi ravni kot prvi dve.
Ljudje smo socialna bitja, čutimo z drugimi ljudmi
in to je super.
Kaj ne bi morali biti tudi naši telefoni bolj čuteči?
Pomislite na hrčka v žepu.
Lahko čutim, da je z njim vse v redu, ni mi treba preverjati.
Dovolite mi, da vam pokažem živi mobilni telefon.
Zopet škatlica v obliki telefona.
Toda tale lahko diha in ima srčni utrip.
Občutimo jo kot zelo organsko.
(Smeh)
Kot vidite, je trenutno sproščena.
O ne, neodgovorjen klic, nov klic,
mogoče je vaša nova punca.
Zelo razburljivo.
Kako lahko telefon pomirimo?
Tako, da ga pobožamo za ušesi
in vse je spet v redu.
Tako, to je polno občutij in tisto, kar hočemo.
Kar smo videli, so trije načini, ki
poskušajo narediti digitalni svet bolj oprijemljiv.
In to, da postane bolj naraven
je po mojem mnenju pravi način.
Za vsem tem se skriva trditev,
da bi morali
ljudje v prihodnosti postati bolj tehnična bitja.
Raje kot to naj
tehnologija postane bolj človeška.
(Aplavz)