[Marina Abramović: Učna ura petja] Veste, kot otrok sem imela veliko težav in veliko strahov. Bila sem strašansko sramežljiva. [ABRAMOVIĆ] Snemate? [MOŠKI, IZVEN KADRA] Snemam. [ABRAMOVIĆ] V redu, torej ... [YORK] Torej, narediti morate ... [ABRAMOVIĆ, IZVEN KADRA] Tako sem v trenutku, ko sem imela opravka s performansom, kot prvo, res hotela premagati svoje strahove, in, kot drugo, kolikor mogoče izzvati svoje fizične omejitve, saj veste, da vidiš, da ima duh oblast nad telesom. [Nora York: učiteljica petja] [YORK] Da bi zapeli, vdihnite do dna pljuč zadaj. [ABRAMOVIĆ] Prav. [YORK] Vdihnite torej ... Namesto gor v prsi poskusite vdihnitii v spodnji del. Vdihnite torej ... [OBE VDIHNETA IN IZDIHNETA] [YORK] Da, dobro! [ABRAMBOVIĆ] Trenutno delam z Bobom Wilsonom na gledališki predstavi z naslovom "Življenje in smrt Marine Abramović". On ureja - sestavlja moje življenje, tako kot ga sam vidi. Ko nastopam, se popolnoma nadzorujem, kar pa zadeva življenje, nadzor rada opustim. Za umetnika je to nekaj najtežjega v njegovem življenju. [YORK] Ko vdihneš, da bi zapel, so tvoja rebra v popolnem razmahu in občutiti želiš ... [ABRAMOVIĆ, IZVEN KADRA] Res rada poskušam ljudi peti in zmeraj sem jim zavidala ta talent, da lahko poješ. Kakor da bi lahko odprl svoje srce in izpel svojo dušo. Jaz tega nisem mogla. [YORK] Imate pevsko zgradbo! Imate ličnice ... [ABRAMOVIĆ, POJOČ "ŽIVLJENJE V ROŽNATEM"] Ko me prime za roko ... [YORK] Da! Da! Da! Da! [ABRAMOVIĆ] ... je vse videti mehko ... [YORK] Ah, da! [YORK] Recite "sol" ... [ABRAMOVIĆ] Sol ... [YORK] Izpojte, no, samoglasnik ... [ABRAMOVIĆ, ZADRŽUJOČ SAMOGLASNIK] Sol. [YORK] Zdaj pa se s konico jezika dotaknnite zob. [OBE HKRATI] Sol. [ABRAMOVIĆ] Ko sem bila zelo mlada, sem se morala učiti klavirja, in spominjam se, da sem ure klavirja strašno sovražila. Spomnim se, da je učitelj celo leto dni prihajal k hiši in da je po enem letu prišel k moji materi in rekel: "Denar jemljem za nič. Nima in nikoli ne bo imela glasbenega posluha." [YORK] ... zvok naprej." [ABRAMOVIĆ, ZADRŽUJOČ SAMOGLASNIK] Sol. [YORK] Pravilno. [ABRAMOVIĆ] To sem vzela kot dokončno trditev in nikoli nisem hotela peti, niti misliti, da bom kdaj pela. [ABRAMOVIĆ] Sol, sol na mojih ranah, da bi omilila prozaično bolečino, da bi zaskelela transcenentalno." [YORK] Smem predvajatii Antonyjevo različico ... [ABRAMOVIĆ] Da. [YORK] ... da lahko zraven zapojeva? [ABRAMOVIĆ] Antony Hegarty pripravlja glasbo za to predstavo. Ustvaril je devet pesmi. [IZ ZVOČNIKOV IGRA GLASBA] [OBE, POJOČ OB POSNETKU] Sol na mojih ranah, da bi omilila prozaično bolečino ... [ABRAMOVIĆ, IZVEN KADRA] Skladba, ki jo je Antony spisal zame in je res namenjena duhovno stanje moje sorte in jo je navdihnilo moje delo, se imenuje "Sol na mojih ranah". Ko je Bob odločil, da jo bom odpela, sem bila povsem sumničava. Rekla sem mu: "Pa saj vendar ne znam peti, ne znam peti." [YORK] Poskusite tako, kakor da bi ... [SIKANJE] [ABRAMOVIĆ, ZUNAJ KADRA] Antony mi je govoril: "Zapojte kot Marlene Dietrich." Odvrnila sem: "Ja, ko ima slab dan!" [SMEH] [SIKANJE] [ABRAMOVIĆ, IZVEN KADRA] Zadevo sem vzela zares in si rekla, "prav, poskusim lahko z nekaj učnimi urami petja, pa bom videla, če zmorem." [YORK] Da omili ... [OBE] Da omili ... [ABRAMOVIĆ] Gre za dihanje in za številne druge reči ... In vendar sem še vedno negotova in upam, da bo delovalo. No, zaenkrat je tako. [ABRAMOVIĆ] Sol, sol na mojih ranah, da omili prozaično bolečino.