Kaj imajo skupnega sedemnajstletni Pakistanec, norveški raziskovalec, tibetanski menih ter ameriški pastor? Vsi so dobili Nobelovo nagrado za mir. Kot ena od najbolj prestižnih nagrad na svetu ta nagrada počasti nekatere med najbolj slavnimi in cenjenimi osebnostmi in organizacijami v zgodovini. Da bi razumeli, kako je nastala, se moramo vrniti v 19. stoletje. Švedski kemik Alfred Nobel je bil najbolj znan kot izumitelj dinamita; ta preboj je vodil v kariero uspešnega izumitelja in poslovneža. 30 let zatem je bil že zelo bogat, nikoli pa se ni poročil in ni imel otrok. Ko so po njegovi smrti odprli oporoko, je vse presenetilo, da je premoženje namenil za pet nagrad za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir. Te nagrade odražajo njegovo življenjsko predanost znanosti ter ljubezen do literature. Kaj pa mir? Ker so bili Nobelovi izumi povezani z vojno industrijo, mnogi menijo, da je nagrada za mir nastala zaradi obžalovanja. Vse to so le ugibanja, saj o tem nikoli ni govoril, njegovi izumi pa so služili tudi v pozitivne namene. Mnogi zgodovinarji Nobelovo zanimanje za mir povezujejo z desetletnim prijateljstvom in dopisovanjem z avstrijsko pacifistko Bertho Von Suttner. Von Suttnerjeva je bila ena od vodij mednarodnega mirovnega gibanja in leta 1905, po Nobelovi smrti, je postala prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir. Nobelova oporoka navaja tri kriterije za nagrado za mir, ki jo, medtem ko druge podelijo na Švedskem, podelijo na Norveškem. Razoroževanje, mirovni kongresi in bratstvo med narodi. Ta načela so se od tedaj razširila in vključujejo druge načine spodbujanja miru, kot so človekove pravice in pogajanja. Nagrada lahko gre več ljudem. Okoli tretjino Nobelovih nagrad za mir si delijo dva ali trije lavreati. Kako se ljudi predlaga za nagrado? Nobelova Fundacija pravi, da lahko predlog pride iz parlamenta, vlade kake države ali mednarodnega sodišča. Predlagajo lahko tudi rektorji univerz, profesorji družbenih ved, zgodovine, filozofije, prava in teologije ter pretekli dobitniki nagrade za mir. Če pa hočete vedeti, kdo je bil predlagan pred kratkim, bo treba biti potrpežljiv. Podatki o nominacijah ostanejo tajni petdeset let. Recimo Martin Luther King Jr. Šele leta 2014 smo izvedeli, kdo ga je nominiral. To so bili kvekerji, ki so že prejeli nagrado, ter osem poslancev švedskega parlamenta. Oseba ali organizacija je lahko predlagana neštetokrat. Jane Addams, ustanoviteljica socialnega dela v ZDA, je bila predlagana 91-krat, preden je dobila nagrado. Odsotnost nagrajenca je tudi lahko simbolična. Odločitev, da leta 1948, po smrti Mahatme Gandija, ne podelijo nagrade, so razumeli kot poskus spoštljivo nagraditi t. i. odsotnega nagrajenca. Nobelove nagrade, niti tiste za mir, se ne more podeliti posthumno. Tajni postopek izbire traja skoraj leto dni, opravi pa ga pet izbranih članov norveškega Nobelovega odbora in ti ne smejo opravljati javnih političnih funkcij na Norveškem. Z ogromnega seznama predlogov, v zadnjih letih preko 300, ocenijo delo vsakega kandidata in naredijo ožji izbor. Na koncu predsednik Nobelovega odbora v oktobru javno razglasi dobitnika. Nagrado podelijo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Nagrada vključuje zlato medaljo z latinskim napisom "Pro pace et fraternitate gentium" ali "Za mir in bratstvo med ljudmi," diplomo ter veliko denarno nagrado. Nazadnje je bila 8 milijonov švedskih kron ali okoli milijon ameriških dolarjev, kar se v primeru več dobitnikov mednje razdeli. Nagrajenci lahko denar porabijo, kakor hočejo, a pogosto ga podarijo v humanitarne ali socialne namene. Mnogo let so Nobelovo nagrado za mir dobivali predvsem moški iz Evrope ali Severne Amerike. Zadnja leta pa prihaja do pomembnih sprememb, tako da nagrada postaja bolj globalna. 23 organizacij in 103 posamezniki, to je 87 moških in 16 žensk, je v 126 letih njenega obstoja dobilo Nobelovo nagrado za mir. Med njimi so Desmond Tutu za nenasilni boj proti apartheidu v Južni Afriki, Jody Williams za boj proti protipehotnim minam, Rigoberta Menchú Tum za delo na socialni pravičnosti in spravi ob spoštovanju pravic domorodnih ljudstev, Martti Ahtisaari za trud pri reševanju mednarodnih sporov v Namibiji, na Kosovu in v Indoneziji, ter Aung San Suu Kyi za nenasilni boj za demokracijo ter človekove pravice v Mjanmaru. To je le nekaj primerov ljudi, ki nas navdihujejo, nas izzivajo ter s svojim delom dokazujejo, da obstaja veliko poti do miru.