1
00:00:07,315 --> 00:00:13,196
Ura je štiri zjutraj.
Čez osem ur imate pomemben izpit,

2
00:00:13,196 --> 00:00:16,117
potem pa še klavirski recital.

3
00:00:16,117 --> 00:00:21,888
Učili ste se in vadili cele dneve,
a še vedno se ne počutite pripravljeni.

4
00:00:21,888 --> 00:00:23,321
Kaj storiti?

5
00:00:23,321 --> 00:00:25,320
Lahko spijete še eno kavo

6
00:00:25,320 --> 00:00:28,078
ter še nekaj ur študirate in vadite,

7
00:00:28,078 --> 00:00:30,004
a verjemite,

8
00:00:30,004 --> 00:00:33,482
morda je bolje odložiti knjige in note

9
00:00:33,482 --> 00:00:35,817
ter iti spat.

10
00:00:35,817 --> 00:00:38,176
Spanec zavzema skoraj tretjino življenja,

11
00:00:38,176 --> 00:00:43,151
a številni mu ne namenimo dovolj
pozornosti in skrbi.

12
00:00:43,151 --> 00:00:46,730
Pogosto je za to kriv velik nesporazum.

13
00:00:46,730 --> 00:00:48,639
Spanje ni izguba časa,

14
00:00:48,639 --> 00:00:52,329
ni samo počitek, ko smo opravili 
vse pomembno delo.

15
00:00:52,329 --> 00:00:54,337
Ne, gre za ključen čas,

16
00:00:54,337 --> 00:00:58,757
v katerem telo uravnoteži in uredi
vse svoje temeljne sisteme,

17
00:00:58,757 --> 00:01:00,350
vpliva na dihanje

18
00:01:00,350 --> 00:01:05,435
in ureja vse od prekrvavitve do rasti
in imunskega sistema.

19
00:01:05,435 --> 00:01:10,818
Super, ampak o tem se boste spraševali
šele po izpitu, ne?

20
00:01:10,818 --> 00:01:12,436
Ne tako hitro.

21
00:01:12,436 --> 00:01:15,473
Izkaže se, da je spanec ključen
tudi za možgane,

22
00:01:15,473 --> 00:01:18,173
saj petina vaše krvi

23
00:01:18,173 --> 00:01:20,853
gre skoznje, ko spite.

24
00:01:20,853 --> 00:01:23,460
In medtem ko spite,

25
00:01:23,460 --> 00:01:26,541
se možgani intenzivno restrukturirajo,

26
00:01:26,541 --> 00:01:29,359
kar je nujno za delovanje spomina.

27
00:01:29,359 --> 00:01:30,356
Na prvi pogled

28
00:01:30,356 --> 00:01:34,255
naša moč spomina ni nič posebnega.

29
00:01:34,255 --> 00:01:37,038
Psiholog Herman Ebbinghaus
je v 19. stoletju pokazal,

30
00:01:37,038 --> 00:01:40,913
da ponavadi v prvih dvajsetih minutah

31
00:01:40,913 --> 00:01:43,394
pozabimo 40 odstotkov novega materiala,

32
00:01:43,394 --> 00:01:47,134
čemur pravimo krivulja pozabljanja.

33
00:01:47,134 --> 00:01:50,735
A to izgubo lahko preprečimo
z utrjevanjem spomina,

34
00:01:50,735 --> 00:01:53,289
torej s premikanjem informacij

35
00:01:53,289 --> 00:01:58,903
iz šibkega kratkoročnega spomina
v bolj trajen dolgoročni spomin.

36
00:01:58,903 --> 00:02:02,623
Temu pripomore pomemben del možganov,

37
00:02:02,623 --> 00:02:05,340
ki se mu reče hipokampus.

38
00:02:05,340 --> 00:02:07,360
Njegov pomen za dolgoročni spomin

39
00:02:07,360 --> 00:02:11,368
je v 50-ih letih prejšnjega stoletja
dokazala Brenda Milner

40
00:02:11,368 --> 00:02:14,656
z raziskavo na pacientu H.M.

41
00:02:14,656 --> 00:02:16,955
Ko so mu odstranili hipokampus,

42
00:02:16,955 --> 00:02:21,323
je H.M. imel težave 
s kratkoročnim spominom,

43
00:02:21,323 --> 00:02:25,888
vendar se je s ponavljanjem lahko naučil
opravljati fizične naloge.

44
00:02:25,888 --> 00:02:27,719
Brez hipokampusa

45
00:02:27,719 --> 00:02:32,294
je tudi težko oblikoval
dolgoročne spomine.

46
00:02:32,294 --> 00:02:34,437
Ta primer je med drugim razkril,

47
00:02:34,437 --> 00:02:37,359
da je hipokampus posebej dejaven

48
00:02:37,359 --> 00:02:42,062
pri utrjevanju dolgoročnega
deklarativnega spomina,

49
00:02:42,062 --> 00:02:45,316
recimo glede dejstev in konceptov,
ki jih morate znati za tisti izpit,

50
00:02:45,316 --> 00:02:47,125
bolj kot proceduralnega spomina,

51
00:02:47,125 --> 00:02:51,728
recimo premikanje prstov, da bi
obvladali tisti recital.

52
00:02:51,728 --> 00:02:55,394
Milnerjeva in potem v 90. letih
Eric Kandel

53
00:02:55,394 --> 00:03:00,746
sta razvila model postopka 
utrjevanja spomina.

54
00:03:00,746 --> 00:03:02,798
Senzorični podatki so prepisani

55
00:03:02,798 --> 00:03:07,071
in začasno zabeleženi v nevronih
kot kratkoročni spomin.

56
00:03:07,071 --> 00:03:09,624
Potem potujejo v hipokampus,

57
00:03:09,624 --> 00:03:13,150
ki utrdi in okrepi nevrone 
v tem delu skorje.

58
00:03:13,150 --> 00:03:15,369
Zaradi nevroplastičnosti

59
00:03:15,369 --> 00:03:20,341
se oblikujejo novi sinaptični vozli,
kar omogoči nove povezave med nevroni

60
00:03:20,341 --> 00:03:22,184
in utrdi nevronsko mrežo,

61
00:03:22,184 --> 00:03:25,934
kamor se bo informacija vrnila 
kot dolgoročni spomin.

62
00:03:25,934 --> 00:03:28,801
Zakaj si potem zapomnimo nekatere stvari,
drugih pa ne?

63
00:03:28,801 --> 00:03:30,689
Obstajajo načini, kako vplivati

64
00:03:30,689 --> 00:03:34,300
na obseg in učinek spomina.

65
00:03:34,300 --> 00:03:38,435
Recimo, spomini, ki nastanejo
ob močnejših občutjih

66
00:03:38,435 --> 00:03:39,470
ali med stresom,

67
00:03:39,470 --> 00:03:44,727
so močnejši, ker je hipokampus
povezan s čustvi.

68
00:03:44,727 --> 00:03:48,723
A eden bistvenih dejavnikov 
za utrjevanje spomina

69
00:03:48,723 --> 00:03:49,891
je, uganili ste,

70
00:03:49,891 --> 00:03:51,878
dober spanec.

71
00:03:51,878 --> 00:03:54,214
Spanje je sestavljeno iz štirih faz,

72
00:03:54,214 --> 00:03:56,952
najgloblji sta t.i. spanje počasnih valov

73
00:03:56,952 --> 00:03:59,228
in faza hitrega gibanja zrkel (REM).

74
00:03:59,228 --> 00:04:02,387
EEG naprave, ki merijo te faze spanja,

75
00:04:02,387 --> 00:04:04,377
so pokazale, da se električni impulzi

76
00:04:04,377 --> 00:04:09,686
gibljejo med možganskim deblom,
hipokampusom, talamusom in skorjo,

77
00:04:09,686 --> 00:04:13,528
ki so postaje pri oblikovanju spomina.

78
00:04:13,528 --> 00:04:16,901
Različne faze spanca pomagajo utrditi

79
00:04:16,901 --> 00:04:19,108
različne tipe spomina.

80
00:04:19,108 --> 00:04:22,557
Med ne-REM spanjem počasnih valov

81
00:04:22,557 --> 00:04:26,125
se deklarativni spomin kodira
v začasno skladišče

82
00:04:26,125 --> 00:04:28,952
v zadnjem delu hipokampusa.

83
00:04:28,952 --> 00:04:32,794
Skorja in hipokampus ga s stalnim 
medsebojnim dialogom

84
00:04:32,794 --> 00:04:35,497
vedno znova reaktivirata,

85
00:04:35,497 --> 00:04:40,998
kar spomin postopoma prenese
v dolgoročno skladišče v skorji.

86
00:04:40,998 --> 00:04:44,884
REM spanje pa z dejavnostjo,
podobno tisti v budnem stanju,

87
00:04:44,884 --> 00:04:48,474
pomaga utrjevati proceduralni spomin.

88
00:04:48,474 --> 00:04:50,305
Študije kažejo,

89
00:04:50,305 --> 00:04:53,533
da če zaspite tri ure po tem,
ko ste se naučili formule,

90
00:04:53,533 --> 00:04:58,515
ter uro po tem, ko ste vadili lestvico,
bo to prineslo najboljši rezultat.

91
00:04:58,515 --> 00:05:01,017
Morda zdaj razumete,
zakaj premalo spanca

92
00:05:01,017 --> 00:05:03,292
ne samo da na dolgi rok škodi zdravju,

93
00:05:03,292 --> 00:05:05,071
ampak tudi preprečuje,

94
00:05:05,071 --> 00:05:09,420
da bi si zapomnili 
znanje in vaje prejšnjega večera.

95
00:05:09,420 --> 00:05:13,543
To pomeni, da nasvet "prespi vso stvar",
res deluje.

96
00:05:13,543 --> 00:05:15,637
Ko pomislite na notranje spremembe

97
00:05:15,637 --> 00:05:19,366
ter nove povezave, ki nastanejo,
ko drnjohate,

98
00:05:19,366 --> 00:05:21,284
bi lahko rekli, da dober spanec

99
00:05:21,284 --> 00:05:25,093
vsako jutro prinese nove in boljše možgane,

100
00:05:25,093 --> 00:05:27,587
pripravljene na nove izzive.