Vsako leto ljudje zaužijemo

za več kot sto tisoč ton kofeina.

To je toliko, kot znaša teža
14 Eifflovih stolpov skupaj.

Večino kofeina spijemo v kavi in čaju

pa tudi v nekaterih gaziranih pijačah,

čokoladi

kofeinskih tabletah

ter celo v pijačah z oznako
"brez kofeina".

S pomočjo kofeina ostanemo pozorni,
zbrani, veseli in energetični

tudi če nismo dovolj spali.

Lahko pa tudi dvigne krvni pritisk
in povzroči anksioznost.

Je najbolj razširjena droga na svetu.

Kako nam pomaga, da ostanemo budni?

Kofein se je v rastlinah
razvil z razlogom.

V visokih dozah, v listih in semenih
nekaterih sort,

je strupen za žuželke.

Če pa ga užijejo v manjših dozah,
kot recimo v nektarju,

jim lahko pomaga, da si rastlino
zapomnijo in se tja vrnejo.

V človeškem telesu kofein deluje
kot spodbuda centralnemu živčevju.

Ohranja nas budne, saj blokira eno od 
temeljnih molekul za spanje,

ki se imenuje adenozin.

Telo potrebuje stalen dotok energije,

kar dobi z razgraditvijo visokoenergetske
molekule z imenom ATP.

V tem postopku

se sprosti adenozin,
kemična osnova ATP-ja.

Nevroni v možganih imajo receptorje,
ki so kot nalašč za to molekulo.

Ko se adenozin priklopi na te receptorje,

sproži biokemične reakcije,

ki upočasnijo nevrone

in sproščanje pomembnih molekul,
ki pošiljajo možganom signale.

Z drugimi besedami: postanemo zaspani.

Kofeinu pravijo tudi
antagonist receptorjev adenozina.

To pomeni, da ustavlja proces,
saj upočasnjuje nevrone tako,

da blokira receptorje adenozina.

Kofein in adenozin imata 
podobno molekularno strukturo,

zato se kofein lahko vrine
v receptorje adenozina,

a jih ne more aktivirati.

Skratka, adenozin zaustavlja nevrone.

Kofein ustavlja ta inhibitor,
zato nas stimulira.

Kofein lahko tudi sproža 
pozitivne občutke.

V nekaterih nevronih 
so receptorji adenozina

povezani z receptorji za molekulo,
ki ji pravimo dopamin.

Vloga dopamina v možganih je med drugim,
da spodbuja občutek užitka.

Ko se adenozin naveže na enega od teh
povezanih receptorjev,

dopamin težje najde svoje mesto,

zato ne more pomagati pri boljšem počutju.

Če pa kofein prevzame mesto adenozina,
ne pride do enakega učinka,

zato lahko dopamin zdrsne k receptorju.

Dokazano je, da lahko vpliv kofeina
na receptorje adenozina in dopamina

prinese tudi dolgoročne koristi,
zmanjša tveganje za bolezni,

kot so Parkinsonova, Alzheimerjeva
ali vrste raka.

Kofein lahko telesu tudi pomaga
hitreje kuriti maščobe.

Nekatere športne organizacije mislijo,

da kofein daje športnikom
nepošteno prednost,

zato so omejile njegovo uživanje.

Med letoma 1972 in 2004

so morali olimpijci imeti
v sebi manj od mejne količine kofeina,

da so smeli tekmovati.

Seveda pa niso vsi učinki kofeina
tako koristni.

Morda se počutite bolje in ste bolj budni,

a morda vam srce bije hitreje 
in se dvigne krvni pritisk,

večkrat morate na stran,
lahko dobite drisko,

lahko postanete nespečni in anksiozni.

Poleg tega imata hrana in pijača,
ki vsebujeta kofein,

tudi čisto svoj vpliv na telo,
ki ga ne gre zanemariti.

Možgani se privadijo
rednega uživanja kofeina.

Če so receptorji adenozina
stalno blokirani,

bo telo proizvedlo nove.

Tako lahko adenozin kljub kofeinu

opravlja svoje delo in možganom
signalizira, naj upočasnijo tempo.

Zato se kdaj zdi, da moramo
vase spraviti vedno več kofeina,

da bi ostali budni.

Vedno več receptorjev adenozina
je treba blokirati.

Če se naenkrat odrečete kofeinu,

zato lahko pride do neprijetnih učinkov.

Ogromno receptorjev 
brez konkurence povzroči,

da adenozin prekomerno deluje,

kar povzroči glavobole,

utrujenost

in depresijo.

A v nekaj dneh 
dodatni receptorji adenozina izginejo,

telo se prilagodi

in postane budno kot prej,

celo brez doze najbolj
popularnega stimulanta na svetu.