WEBVTT 00:00:11.797 --> 00:00:14.567 Pozdravljeni! Pa začnimo z ogledom. 00:00:14.567 --> 00:00:17.271 Dobrodošli v muzej muzejev. 00:00:17.271 --> 00:00:21.912 Muzeji so že več kot dva tisoč let del človeške zgodovine. 00:00:21.912 --> 00:00:25.144 Vendar niso bili vedno taki kot danes. 00:00:25.144 --> 00:00:31.733 Zgodovina muzejev je mnogo daljša in bolj nenavadna, kot si mislite. 00:00:31.733 --> 00:00:34.368 Začeli bomo tu, v grškem krilu. 00:00:34.368 --> 00:00:38.450 Beseda muzej izhaja iz grščine: mouseion 00:00:38.450 --> 00:00:43.774 so bili templji, zgrajeni za Muze, boginje umetnosti in znanosti. 00:00:43.774 --> 00:00:47.637 Ljudje so prosili Muze, naj ščitijo akademike 00:00:47.637 --> 00:00:51.234 in podelijo domiselnost tistim, ki so si to zaslužili. 00:00:51.234 --> 00:00:54.420 Templji so bili polni darov, kot so kipi, 00:00:54.420 --> 00:00:55.450 mozaiki, 00:00:55.450 --> 00:00:57.917 zapleteni znanstveni stroji, 00:00:57.917 --> 00:01:00.276 poetski in literarni zapisi 00:01:00.276 --> 00:01:04.530 in druga darila, ki so dokazovala, da je navaden smrtnik 00:01:04.530 --> 00:01:07.088 vreden božanskega navdiha. 00:01:07.088 --> 00:01:10.241 Prispeli smo v mezopotamsko krilo. 00:01:10.241 --> 00:01:16.384 Prvi muzej je nastal leta 530 pred našim štetjem v današnjem Iraku. 00:01:16.384 --> 00:01:20.866 Prva kuratorka je bila kar princesa. 00:01:20.866 --> 00:01:26.274 Enigaldi-Nana je začela zbirati mezopotamske starine 00:01:26.274 --> 00:01:29.163 v svoji hiši v E-Gig-Paru. 00:01:29.163 --> 00:01:31.631 Ko so arheologi območje izkopali, 00:01:31.631 --> 00:01:36.009 so našli na ducate predmetov, urejenih v vrste, 00:01:36.009 --> 00:01:39.728 z glinenimi oznakami v treh jezikih. 00:01:39.728 --> 00:01:42.493 Njene zabave so bile gotovo zanimive. 00:01:42.493 --> 00:01:47.929 Tradicija zbiranja in prikazovanja nenavadnih stvari se je prijela, 00:01:47.929 --> 00:01:51.228 kot lahko vidite tule v krilu rimskega cesarstva. 00:01:51.228 --> 00:01:53.801 Hiše zakladov politikov in generalov 00:01:53.801 --> 00:01:56.692 so bile polne vojnega plena, 00:01:56.692 --> 00:01:59.655 v kraljevih zverinjakih so bile na ogled eksotične živali, 00:01:59.655 --> 00:02:04.152 posebej ob priložnostih, kot so bili gladiatorski boji. 00:02:04.152 --> 00:02:07.044 Tule vidite leva in gladiatorja 00:02:07.044 --> 00:02:11.800 in hišnika, no, on bi seveda moral biti v tem krilu. 00:02:11.800 --> 00:02:13.694 Gremo naprej, kar hitro. 00:02:13.694 --> 00:02:17.519 Naslednji korak v razvoju muzejev je prišel v renesansi, 00:02:17.519 --> 00:02:21.409 ko se je po skoraj tisoč letih zahodne nevednosti 00:02:21.409 --> 00:02:24.523 vrnilo zanimanje za raziskovanje narave. 00:02:24.523 --> 00:02:28.540 Omare radovednosti, znane tudi kot "Wunderkammers", 00:02:28.540 --> 00:02:33.044 so bile zbirke predmetov, ki so delovale kot neke vrste fizična enciklopedija, 00:02:33.044 --> 00:02:35.287 ki je prikazovala najdeno. 00:02:35.287 --> 00:02:39.103 Stopimo v tole omaro. Takole. Pazite na plašče. 00:02:39.103 --> 00:02:41.772 Gremo pogledat omaro Oleja Worma. 00:02:41.772 --> 00:02:43.779 Ena najbolj uglednih takih omar 00:02:43.779 --> 00:02:46.904 je pripadala bogatemu naturalistu iz 17. stoletja, 00:02:46.904 --> 00:02:50.729 starinarju in zdravniku Oleju Wormu. 00:02:50.729 --> 00:02:52.924 Zbiral je primerke iz narave, 00:02:52.924 --> 00:02:54.523 človeška okostja, 00:02:54.523 --> 00:02:56.226 starodavna runska besedila 00:02:56.226 --> 00:02:59.211 in predmete iz Novega sveta. 00:02:59.211 --> 00:03:00.815 V drugih omarah radovednosti 00:03:00.815 --> 00:03:02.653 so našli genetske anomalije, 00:03:02.653 --> 00:03:03.843 drage kamne, 00:03:03.843 --> 00:03:05.152 umetniška dela 00:03:05.152 --> 00:03:07.753 ter verske in zgodovinske predmete. 00:03:07.753 --> 00:03:10.518 Opa. Tega se nočete dotakniti. 00:03:10.518 --> 00:03:14.184 Te omare so bile zasebne, pogosto v rezidencah, 00:03:14.184 --> 00:03:18.169 urejali so jih lastniki, vladarji in aristokrati, 00:03:18.169 --> 00:03:21.316 pa tudi trgovci in prvi znanstveniki. 00:03:21.316 --> 00:03:24.080 Slišite cirkuške orgle? 00:03:24.080 --> 00:03:25.366 V 40. letih 19. stoletja 00:03:25.366 --> 00:03:28.811 je podjetni mladenič Phineas T. Barnum 00:03:28.811 --> 00:03:32.920 kupil nekaj najbolj znanih evropskih omar radovednosti 00:03:32.920 --> 00:03:37.352 ter odprl Barnumov Ameriški muzej v New Yorku. 00:03:37.352 --> 00:03:39.570 Osupljiva mešanica živalskega vrta, 00:03:39.570 --> 00:03:40.579 predavalnice, 00:03:40.579 --> 00:03:41.922 muzeja voščenih lutk, 00:03:41.922 --> 00:03:43.047 gledališča 00:03:43.047 --> 00:03:46.894 in nenavadnih pojavov, znana po eklektičnih prebivalcih, 00:03:46.894 --> 00:03:48.051 kot so bili medvedi, 00:03:48.051 --> 00:03:48.926 sloni, 00:03:48.926 --> 00:03:49.929 akrobati, 00:03:49.929 --> 00:03:50.944 velikani, 00:03:50.944 --> 00:03:52.292 siamski dvojčki, 00:03:52.292 --> 00:03:53.811 morska deklica s Fidžija 00:03:53.811 --> 00:03:56.053 in gospa z brado, 00:03:56.053 --> 00:04:00.274 poleg kupa modernih naprav in znanstvenih inštrumentov. 00:04:00.274 --> 00:04:04.248 Muzeji, odprti za javnost, so relativno nov pojav. 00:04:04.248 --> 00:04:06.989 Pred Barnumom so bili prvi muzeji 00:04:06.989 --> 00:04:10.411 dostopni samo višjemu in srednjemu sloju, 00:04:10.411 --> 00:04:12.830 in to samo določene dni. 00:04:12.830 --> 00:04:15.300 Obiskovalci so morali vnaprej 00:04:15.300 --> 00:04:17.642 pisno zaprositi za obisk 00:04:17.642 --> 00:04:20.890 in vsak dan so lahko vstopile le majhne skupine. 00:04:20.890 --> 00:04:25.116 Louvre je vsem ljudem dovolil vstop, 00:04:25.116 --> 00:04:27.732 a le tri dni na teden. 00:04:27.732 --> 00:04:29.149 V 19. stoletju 00:04:29.149 --> 00:04:32.294 so začeli nastajati muzeji, kakršne poznamo danes. 00:04:32.294 --> 00:04:34.481 Nastale so institucije, kot je Smithsonian, 00:04:34.481 --> 00:04:39.273 kjer je predmete mogoče videti in študirati, ne samo hraniti. 00:04:39.273 --> 00:04:41.678 Posebej ameriški muzeji 00:04:41.678 --> 00:04:43.122 so naročali eksperimente 00:04:43.122 --> 00:04:48.489 in najemali raziskovalce, da so iskali primerke iz narave. 00:04:48.489 --> 00:04:54.249 Muzeji so postali središča za študij, za umetniška in znanstvena odkritja. 00:04:54.249 --> 00:04:57.226 To pogosto imenujemo doba muzejev. 00:04:57.226 --> 00:05:01.377 Dandanes so muzeji dostopni vsem, 00:05:01.377 --> 00:05:02.886 so kraji za učenje in raziskave 00:05:02.886 --> 00:05:06.902 in postajajo vse bolj praktične institucije. 00:05:06.902 --> 00:05:10.465 A vprašanje, kdo lahko gre tja, je še vedno pomembno, 00:05:10.465 --> 00:05:13.590 saj cene vstopnic včasih preprečijo vstop 00:05:13.590 --> 00:05:19.052 tistim bodočim učenjakom, umetnikom in iskalcem božanskega navdiha, 00:05:19.052 --> 00:05:22.358 ki si tega ne morejo privoščiti. 00:05:22.358 --> 00:05:23.898 Hvala, da ste prišli, 00:05:24.083 --> 00:05:28.623 ustavite se tudi v muzejski trgovini muzejskih trgovin, ko boste odhajali.