WEBVTT

00:00:06.899 --> 00:00:13.250
Charlesu Osbornu se je začelo kolcati,
ko je leta 1922 nanj padel prašič.

00:00:13.250 --> 00:00:16.640
Kolcanja se je znebil šele po 68 letih

00:00:16.640 --> 00:00:20.460
in je sedaj
v Guinnessovi knjigi rekordov zapisan

00:00:20.460 --> 00:00:22.771
kot tisti z najdlje trajajočim kolcanjem.

00:00:22.771 --> 00:00:25.641
Jennifer Mee, najstnica s Floride,

00:00:25.641 --> 00:00:28.781
pa je verjetno rekorderka
v najpogostejšem kolcanju,

00:00:28.781 --> 00:00:33.691
50-krat na minuto
več kot štiri tedne leta 2007.

00:00:34.551 --> 00:00:37.351
Kaj povzroča kolcanje?

00:00:37.351 --> 00:00:41.911
Zdravniki menijo, da ga pogosto
povzročijo dražljaji,

00:00:41.911 --> 00:00:43.501
ki raztezajo želodec,

00:00:43.501 --> 00:00:44.972
denimo požiranje zraka

00:00:44.972 --> 00:00:48.036
ali ko prehitro jemo ali pijemo.

00:00:48.036 --> 00:00:51.386
Drugi kolcanje povezujejo
z intenzivnimi čustvi

00:00:51.386 --> 00:00:53.162
ali odzivom nanje:

00:00:53.162 --> 00:00:53.992
smeh,

00:00:53.992 --> 00:00:54.740
ihtenje,

00:00:54.740 --> 00:00:55.686
tesnoba

00:00:55.686 --> 00:00:57.451
in vznemirjenje.

00:00:57.451 --> 00:01:00.034
Poglejmo, kaj se zgodi, ko kolcamo.

00:01:00.034 --> 00:01:05.403
Začne se z nehotenim krčem
ali nenadnim skrčenjem diafragme,

00:01:05.403 --> 00:01:08.142
velike kupolaste mišice pod pljuči,

00:01:08.142 --> 00:01:10.501
s pomočjo katere vdihavamo zrak.

00:01:10.501 --> 00:01:15.211
Temu skoraj takoj sledi
nenadna zapora glasilk

00:01:15.211 --> 00:01:16.752
ter odprtine med njima,

00:01:16.752 --> 00:01:18.922
ki se imenuje glotis.

00:01:18.922 --> 00:01:23.043
Gibanje diafragme povzroči
nenaden vdih zraka,

00:01:23.043 --> 00:01:27.050
a zaprti glasilki mu preprečita
vstop v sapnik

00:01:27.050 --> 00:01:28.502
ter naprej do pljuč.

00:01:28.502 --> 00:01:32.692
To tudi povzroči značilen zvok kolcanja.

00:01:33.182 --> 00:01:36.373
Doslej še niso odkrili namena kolcanja.

00:01:36.373 --> 00:01:40.652
Zdi se, da ne prinaša medicinskih
ali fizioloških koristi.

00:01:40.802 --> 00:01:47.052
Zakaj bi vdihnili, takoj nato pa zraku
preprečili vstop v pljuča?

00:01:47.052 --> 00:01:48.279
Anatomske strukture

00:01:48.279 --> 00:01:51.712
ali fiziološki mehanizmi
brez jasnega namena

00:01:51.712 --> 00:01:54.874
so izzivi za evolucijske biologe.

00:01:55.114 --> 00:01:59.493
Ali take strukture igrajo
za sedaj še skrito vlogo?

00:01:59.653 --> 00:02:02.364
Ali so ostanki evolucijske preteklosti,

00:02:02.364 --> 00:02:04.723
ki so nekoč služili pomembnemu namenu

00:02:04.723 --> 00:02:08.987
ter se do danes obdržali
kot ostanki iz davnine?

00:02:09.307 --> 00:02:14.895
Ena od teorij pravi, da kolcanje obstaja
že milijone let, dlje od človeka.

00:02:14.895 --> 00:02:19.495
Pljuča naj bi se razvila,
da bi prvim ribam,

00:02:19.495 --> 00:02:23.464
ki so pogosto živele v toplih stoječih
vodah z malo kisika,

00:02:23.464 --> 00:02:28.144
omogočila izkoriščanje
s kisikom bogatega zraka nad gladino.

00:02:28.204 --> 00:02:31.524
Ko so se njihovi potomci
kasneje preselili na kopno,

00:02:31.524 --> 00:02:36.574
so prešli z dihanja s škrgami
na dihanje s pljuči.


00:02:37.044 --> 00:02:41.514
Podobne spremembe danes
mnogo hitreje doživljajo žabe,

00:02:41.514 --> 00:02:44.338
ko prehajajo od paglavcev s škrgami

00:02:44.338 --> 00:02:46.155
k odraslim živalim s pljuči.

00:02:46.155 --> 00:02:51.414
Ta hipoteza meni,
da je kolcanje ostanek prehoda

00:02:51.414 --> 00:02:53.536
iz vode na kopno.

00:02:53.776 --> 00:02:56.975
Vdihu, ki vodi vodo preko škrg,

00:02:56.975 --> 00:03:01.907
sledi hitra zapora glotisa,
ki vodi prepreči vstop v pljuča.

00:03:02.277 --> 00:03:03.857
Dokazi kažejo na to,

00:03:03.857 --> 00:03:08.284
da so živčni vzorci pri tvorjenju kolcanja

00:03:08.284 --> 00:03:13.996
skoraj enaki tistim,
ki urejajo dihanje pri dvoživkah.

00:03:14.096 --> 00:03:18.257
Druga skupina znanstvenikov meni,
da imamo ta refleks,

00:03:18.257 --> 00:03:21.485
ker prinaša pomembno prednost.

00:03:21.485 --> 00:03:25.325
Pravijo, da je pravo kolcanje
prisotno samo pri sesalcih,

00:03:25.325 --> 00:03:28.936
ne pa pri pticah, kuščarjih, želvah

00:03:28.936 --> 00:03:32.575
ali drugih živalih, ki dihajo samo zrak.

00:03:33.085 --> 00:03:37.753
Še več, človeški zarodki
kolcajo dolgo pred rojstvom

00:03:37.753 --> 00:03:41.457
in kolcanje je veliko bolj pogosto
pri majhnih otrocih kot odraslih.

00:03:41.457 --> 00:03:46.787
Menijo, da je razlaga za to
povezana z dojenjem.

00:03:46.787 --> 00:03:50.517
Prvotni refleks kolcanja
so sesalci morda osvojili,

00:03:50.517 --> 00:03:55.551
da bi odstranili zrak iz želodca,
kot neke vrste veličastno riganje.

00:03:55.551 --> 00:03:59.607
Nenadna širitev diafragme
dvigne zrak iz želodca,

00:03:59.607 --> 00:04:04.528
zaprtje glotisa pa prepreči,
da bi mleko vstopilo v pljuča.

00:04:04.958 --> 00:04:08.547
Včasih kolcanje kar ne preneha

00:04:08.747 --> 00:04:10.677
in poskušamo domača zdravila:

00:04:10.677 --> 00:04:13.588
stalno srkanje iz kozarca hladne vode,

00:04:13.588 --> 00:04:14.969
zadrževanje diha,

00:04:14.969 --> 00:04:17.238
žlica medu ali kikirikijevega masla,

00:04:17.238 --> 00:04:19.038
dihanje v papirnato vrečko,

00:04:19.038 --> 00:04:21.709
ali da kolcajočega prestrašimo.

00:04:21.709 --> 00:04:26.359
Na žalost znanstveniki še preverjajo,
ali katero od zdravil

00:04:26.359 --> 00:04:29.407
deluje bolje in bolj stalno od drugih.

00:04:29.407 --> 00:04:33.409
Vemo pa, kaj zagotovo ne deluje.